SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA
Denis Osenjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Hitro ukrepanje pri bolniku, ki mu je zastalo srce, je ključnega pomena za njegovo preživetje. Po raziskavah je v 90 % primerov srčnega zastoja prisoten očividec, ki bi lahko ukrepal in rešil človeka. Vendar zgolj masaža srca in vpihovanje zraka po navadi ne zadostujeta za oživitev bolnika. Možnosti za le-to močno povečajo učinkoviti temeljni postopki oživljanja, med katere spada tudi pravilna uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki je v tem primeru ključna. Velikokrat pa je problem prav pomanjkljivo znanje. V diplomskem delu je obravnavana uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, s kratico poimenovanega tudi AED (Automated External Defibrillator), opisana je naprava AED, varna defibrilacija in pomen zgodnje defibrilacije za uspešno oživljanje ter vloga medicinske sestre na področju oživljanja. Predstavljena je tudi zgodovina zgodnje defibrilacije, vse do trenutnega stanja na področju avtomatske defibrilacije v Sloveniji, omenjena pa so tudi mesta, kjer se avtomatski zunanji defibrilatorji nahajajo. Prav tako sta v diplomskem delu predstavljeni anatomija in fiziologija srca, ki nam razkrijeta zgradbo in delovanje srčne mišice. Opisani so tudi prehrana, prevodnost in srčno živčevje. Diplomsko delo predstavlja zgodovino, razvoj in splošno uporabo temeljnih postopkov oživljanja odraslih in otrok; opisanih je vseh deset osnovnih korakov algoritma za oživljanje in vsi štirje členi t. i. verige preživetja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med 100 zdravstvenimi delavci in katere namen je bil ugotoviti poznavanje avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zanimanje za kontinuirano usposabljanje.
Ključne besede: Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, AED, zastoj srca, oživljanje, temeljni postopki oživljanja, odrasli, otroci.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3281; Prenosov: 751 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (3,75 MB)

3.
IZOBRAŽEVANJE KMETIJSKIH SVETOVALCEV
Maja Vodnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje in usposabljanje spadata med pomembnejše naloge vsake sodobne organizacije, tudi organizacij v javni upravi. Znanje in usposobljenost zaposlenih v javni upravi je pogoj za učinkovito delo, kar nenazadnje povečuje zadovoljstvo uporabnikov. V diplomski nalogi sem raziskovala potek izobraževanja kmetijskih svetovalcev za aplikacijo Zajem 2010. Želela sem ugotoviti, kje se pojavljajo pomanjkljivosti dosedanjih izobraževanj in tako pripraviti podlago za odpravo le-teh. Pomembno pa je tudi ugotoviti kaj je tisto, kar izobraževanje dela uspešno in učinkovito ter te dejavnike še okrepiti. Skušala sem poiskati odgovore na vprašanja raziskave — kaj je cilj izobraževanja za delo z aplikacijo Zajem 2010, komu je to izobraževanje namenjeno, kako pridobiti udeležence tega izobraževanja, kaj zajema vsebina izobraževanja, kakšna je organizacijska oblika, katere materiale je potrebno pripraviti za udeležence in izvajalce izobraževanja ter kdo jih pripravi, kdo so izvajalci izobraževanja in kako se izberejo, kako poteka sama izvedba izobraževanja, kako poteka preverjanje znanja in kaj dobijo udeleženci po končanem izobraževanju. Ker je izobraževanje za delo z aplikacijo Zajem 2010 namenjeno predvsem kmetijskim svetovalcem je seveda primarni cilj izobraževanja, da se le-ti naučijo pravilno uporabljati aplikacijo. Glavno učno gradivo izobraževanja za aplikacijo Zajem 2010 je sama aplikacija, zato je pravilnost delovanja ključnega pomena. Samo izobraževanje za aplikacijo naj bi ohranilo dosedanjo organizacijsko obliko, vendar pa bi moralo biti dostopno vsem zainteresiranim in ne le izbranim kmetijskim svetovalcem. Ugotovitve raziskave narekujejo tudi potrebo po tem, da naj se v bodoče nameni več časa pripravi izobraževalcev na izobraževanje. Priprava naj bi zajemala tudi udeležbo na katerem od seminarjev na temo izobraževanja odraslih, saj izobraževalci znanja s tega področja nimamo. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu je predstavljeno izobraževanje na splošno, izobraževanje odraslih, izobraževanje v organizaciji ter kurikulum. Raziskovalni del diplomske naloge začenjam z opisom namena raziskave, postavitvijo vprašanj raziskave ter opisom metode raziskave. Sledi kratka predstavitev Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nadalje je predstavljen tudi potek izobraževanja za elektronsko izpolnjevanje in oddajo zbirnih vlog za leto 2010. V zaključku so odgovori na vprašanja raziskave, ugotovitve ter predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, organizacija, kurikulum
Objavljeno: 15.03.2011; Ogledov: 959; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

4.
IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH V PODJETJIH
Barbara Kozlevčar, 2011, magistrsko delo

Opis: Glede na to, da se starostna doba za upokojitev viša, je potrebno vlagati v izobraževanje starejših odraslih, da ostanejo fleksibilni na trgu delovne sile. Zavedati se je treba, da lahko starejši s svojimi izkušnjami in sledenju novemu znanju na področju svojega dela veliko pripomorejo h konkurenčnosti podjetja. Tega bi se morala zavedati predvsem podjetja in zato vlagati v izobraževanje svojih starejših zaposlenih. Namen magistrske naloge je predstaviti pomembnost organiziranega izobraževanja v podjetju. Tu mislimo predvsem na ustreznost izbranih vsebin izobraževanja, določanja namenov in ciljev, motivacijo za izobraževanje ter sam proces. Cilj naloge pa je vzorčen prikaz, kako različna podjetja v Sloveniji skrbijo za izobraževanje starejših zaposlenih. V ta namen je v magistrski nalogi v teoretičnem delu predstavljeno izobraževanje, izobraževanje starejših odraslih, izobraževanje v podjetjih in motivacija za izobraževanje. Vsi omenjeni avtorji se strinjajo, da je izobraževanje odraslih zelo pomembno, potrebno pa ga je pravilno izvajati in zanj ustrezno motivirati starejše. V raziskovalnem delu pa so s pomočjo programa SPSS predstavljeni rezultati, ki prikazujejo ocene anketiranih, ki so zaposleni in starejši od 50 let. Ti so ocenjevali, kako je v njihovem podjetju poskrbljeno za izobraževanje. Zelo presenetljiva ugotovitev v raziskavi je, da večina anketiranih ocenjuje, da imajo enake ali boljše možnosti za izobraževanje v primerjavi z mlajšimi kolegi, kar pomeni, da se podjetja že zavedajo, da starejši še vedno lahko veliko prispevajo h konkurenčnosti podjetja. Očitno pa se podjetja ne zavedajo, da imajo starejši drugačen pristop k učenju in drugačen pogled na novosti tudi zaradi svojih izkušenj in miselnosti. Zaposlenim se tudi ne prisluhne v zadostni meri, pa tudi izobraževalne potrebe niso dobro raziskane. Tako podjetja ne vedo, katerih znanj zaposlenim primanjkuje, zato jih tudi ne izobražujejo na pomanjkljivih področjih ali pa jih sploh ne izobražujejo. Na podlagi raziskave je moč opaziti, da se miselnost, da so starejši »breme« družbe in ne morejo prispevati k razvoju, počasi spreminja. Tako se starejše začenja izobraževati, prilagaja se jim tudi učne metode, vendar pa je to v Sloveniji šele v fazi razvoja. Vseživljenjsko učenje postavlja stare ljudi v pozicijo učečih se in napredujočih. V pomoč podjetjem so bili na koncu predstavljeni tudi predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: andragogika, starejši odrasli, izobraževanje, podjetje
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 1461; Prenosov: 160
.pdf Polno besedilo (961,80 KB)

5.
NEKATERI VIDIKI DRUŽINE TIPA HOTEL MAMA V SLOVENSKI POST-MODERNI DRUŽBI
Petra Mertik, 2011, diplomsko delo

Opis: Spremembe na področju družbenega življenja v post-moderni družbi so posledično vplivale na spremembe v življenjskih potekih posameznikov, saj je dandanes jasno mejo med mladostjo in odraslostjo težko določiti. Podaljšano izobraževanje, negotovost zaposlovanja, brezposelnost in finančne težave so le nekateri izmed vzrokov, da mladi vedno dlje časa ostajajo doma pri svojih starših, v družini orientacije. Drugo ime za podaljšano življenje otrok pri starših je „sindrom hotel mama“, ki je prav predmet raziskovanja diplomskega dela. Namen diplomskega dela je bil torej proučiti mejo med mladostjo in odraslostjo ter vzroke in posledice podaljšanega življenja pri starših. V empiričnem delu je z uporabo in analizo rezultatov anketnega vprašalnika predstavljeno realno stanje podaljšanega življenja mladih pri starših v slovenski post-moderni družbi na podlagi vzorca mladih oz. odraslih SV dela Slovenije in glede na rezultate le-teh se večina naših pričakovanj potrjuje skozi anketni vprašalnik. Ključno dejstvo pa je to, da so mladi sicer pripravljeni in imajo željo zaživeti sami, vendar jim njihov ekonomski položaj zaradi podaljšanega šolanja, otežene zaposlitve in s tem tudi lastnega vira dohodka to vse onemogoča.
Ključne besede: mladost, odraslost, mladi odrasli, sindrom hotel mama, LAT-faza, prehod iz starševskega v samostojno stanovanje, podaljšano izobraževanje mladih.
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 726; Prenosov: 112
.pdf Polno besedilo (3,62 MB)

6.
Celiakija in intoleranca zaužitih živil pri odraslih
Ana Križnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Celiakija je neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Celiakija ni več bolezen otroške dobe, ampak se pojavlja v vsakem starostnem obdobju, tudi pri starostnikih. Razširjenost celiakije je vse pogostejša, prizadeta je vsaka 50–100-ta oseba. Nekateri bolniki, ki bolehajo za celiakijo, imajo težave v prebavilih, in tudi na drugih organih, pa čeprav se držijo stroge brezglutenske diete. Vzrok za težave so intolerance za druga zaužita živila. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti celiakije pri odraslih in ugotoviti, kako pogosto se pojavljajo intolerance na določena živila ter izpostaviti reakcijo odraslih zbolelih za celiakijo na spremenjen način življenja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 50 odraslih bolnikov, ki so člani Slovenskega društva za celiakijo. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da so imeli bolniki pred diagnozo netipične simptome, obdobja diareje in obdobja zaprtja. Večina bolnikov je imela tudi intoleranco za druga zaužita živila. Veliko bolnikov se je z diagnozo odzvalo z zaskrbljenostjo. Pomembno je, da se s celiakijo sprijaznimo, jo sprejmemo in z njo kakovostno živimo.
Ključne besede: celiakija, intoleranca, brezglutenska dieta, odrasli, simptomi
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1004; Prenosov: 194
.pdf Polno besedilo (1014,52 KB)

7.
POVEZANOST GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI ŠTUDENTK
Mojca Polh Budja, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti med skupinami različno športno dejavnih študentk. V raziskavi je sodelovalo 167 študentk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, starih od 19 do 20 let. Gibalne sposobnosti študentk so bile izmerjene z Eurofit testno baterijo, za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah pa je bil uporabljen vprašalnik. Za ugotavljanje razlik gibalnih sposobnosti med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik pa je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskave kažejo, da se statistično značilne razlike pojavljajo med skupinama manj športno dejavnih študentk in zelo športno dejavnih študentk v celotni gibalni učinkovitosti ter moči trupa. Pri vseh drugih gibalnih sposobnostih, ki smo jih obravnavali (aerobna vzdržljivost, eksplozivna moč nog, moč roke, hitrost alternativnih gibov, vzdržljivost v moči, ravnotežje, hitrost in agilnost, gibljivost) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. S pomočjo raziskave smo torej ugotovili, da je šport eden izmed dejavnikov, ki učinkujejo na stanje splošne gibalne pripravljenosti študentk. Športna dejavnost se je namreč izkazala kot pomemben dejavnik pri ohranjanju doseženega nivoja gibalne učinkovitosti in moči trupa med skupinama manj in zelo športno dejavnih študentk.
Ključne besede: motorične sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, mlajši odrasli
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 945; Prenosov: 206
.pdf Polno besedilo (668,83 KB)

8.
Prehranjevalne navade odrasle populacije v Pomurju
Tadeja Rijavec, 2012, diplomsko delo

Opis: Zdrava prehrana in uravnoteženo hranjenje je temeljni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kakovostno življenje. Z uravnoteženo prehrano in zdravim načinom življenja zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni in s tem vplivamo na kakovost življenja. Zavedati se moramo, da z besedami tega ne bomo spremenili, zato je potrebno spremeniti, opazovati in spoznati naša dejanja za škodljive prehranjevalne navade. V diplomskem delu smo predstavili pomen prehrane in pomembnejše hranilne snovi v prehrani, ki so pogoj za boljše zdravje, boljše počutje in kondicijo odraslih ljudi. Predstavili smo značilnosti prehrambne kulinarike v Pomurju, vpliv prehrane na zdravje in smernice ter načela zdrave prehrane. Namen raziskave je bil, ugotoviti ali se ljudje v Pomurju pravilno prehranjujejo, oziroma kakšen je posameznikov način prehranjevanja glede na izobrazbo in velikostjo naselja v katerem živijo. Raziskavo smo izvedli leta 2012 v centru Murske Sobote s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 22 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 100 odraslih ljudi v starosti od 18 do 65 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se odrasli ljudje v Pomurju z višjo stopnjo izobrazbe prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Ugotovili smo tudi, da se ljudje, ki živijo v večjem naselju bolj zdravo prehranjujejo od tistih, ki živijo v manjšem naselju oziroma na vasi. Pomembno je osveščanje odraslih ljudi o pomenu prehrane, namenu uživanja zdrave hrane ter o tveganjih za zdravje, za kar je odgovorna medicinska sestra.
Ključne besede: odrasli ljudje, prehrana, hranilne snovi, prehranjevalne navade
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 982; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

9.
ŠPORTNA DEJAVNOST IN TELESNA SAMOPODOBA ŠTUDENTK
Doris Ficko, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih študentk in hkrati ugotoviti, ali in kako je športna dejavnost povezana s telesno samopodobo študentk. V raziskavi je sodelovalo 161 študentk Pedagoške Fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, starih 19 in 20 let. Meritve so potekale na OŠ Franc Rozman Stane v Mariboru in na Lesarski šoli Maribor. Za meritve športne dejavnosti pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory – short form (Maiano, Morin, Ninot, Monthuy-Blanc, Stephan, Florent e tal., 2008). Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različno športno dejavnimi študentkami je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus, za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe pa je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj dejavne študentke statistično značilno višje vrednotijo lastno moč kot skupina nizko in srednje športno dejavnih študentk. Pri vseh drugih spremenljivkah telesne samopodobe (splošna samopodoba, telesna samopodoba, vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in telesna samopodoba skupaj) ni statistično značilnih razlik med skupinami manj, srednje in zelo športno dejavnih študentk. Rezultati raziskav so tudi pokazali, da športna dejavnost v klubu statistično značilno pojasnjuje razlike v telesni samopodobi študentk, ki so zelo športno dejavne, medtem ko pri ostalima dvema skupinama te povezave niso statistično značilne. Potrebno je poudariti, da je to športna dejavnost, ki je organizirana, strukturirana, ima začetek in zaključek, torej je vodena ter prilagojena posamezniku in kot taka ima večji učinek na telesno razsežnost, gibalne sposobnosti in spretnosti in je povezana s telesno samopodobo.
Ključne besede: zgodnja odraslost, telesna samopodoba, mladi odrasli, samospoštovanje, športna aktivnost
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1328; Prenosov: 215
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

10.
OSVEŠČENOST ODRASLIH O CELIAKJI
Karmen Sekalo, 2013, diplomsko delo

Opis: Celiakija je kronična bolezen tankega črevesa, ki jo spremljajo različni zunaj črevesni simptomi in pridružene bolezni. Poznavanje bolezni je ključnega pomena za hitrejše diagnosticiranje. Zgodnje odkritje je bistveno za nadaljnje zdravljenje, saj s tem preprečimo pojav bolezni, ki so pridružene celiakiji. Edini dosedanji način zdravljenja je stroga doživljenjska brezglutenska dieta. Namen raziskave je bil ugotoviti splošno osveščenost ljudi o celiakiji. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik delno odprtega tipa. Analizo dobljenih podatkov smo prikazali s pomočjo grafov. Raziskava je potekala med 92 naključno izbranimi bolniki, ki so bili v času raziskave prisotni v ambulantah splošne medicine zdravstvenega doma. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da še vedno, več kot polovica (68 %) anketirancev ne pozna bolezni celiakije oz. še nikoli sploh niso slišali zanjo. Anketiranci, ki pa so že slišali za celiakijo, pa jo razmeroma dobro poznajo. Sklep raziskave: Ugotavljamo, da je poznavanje celiakije med ljudmi premajhno. Koristna bi bila predavanja na to temo in v čakalnicah zdravstvenih ustanov, bi lahko bile pripravljene zloženke o celiakiji. Na tak način bi lahko bolniki lažje prišli do informacij in mogoče celo nadgradili svoje znanje.
Ključne besede: Osveščenost, odrasli, celiakija, brezglutenska dieta, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 521; Prenosov: 116
.pdf Polno besedilo (822,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici