| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Motivacija pevcev odraslega pevskega zbora
Sara Kosmos, 2021, magistrsko delo

Opis: Zborovodja je kot osrednja osebnost pevskega zbora odgovoren za uspeh in morebiten neuspeh celotnega pevskega zbora. Je tisti, ki skrbi, da se zborovski pevci v pevskem zboru počutijo dobro ter da so med njimi dobri socialni odnosi. Biti mora prilagodljiv, komunikativen, zaupanja vreden, empatičen, avtoritativen, hkrati pa sposoben timskega dela in sodelovanja. Dolžen je zastaviti ustrezne in jasne cilje, izbrati primerno težavnost skladb ter reševati morebitne konflikte. Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz dveh ločenih raziskav. V prvo smo vključili 128 zborovodij, v drugo pa 294 zborovskih pevcev. Zanimalo nas je, kakšen je pogled posamezne skupine na tematike v povezavi z motivacijo pevcev odraslega pevskega zbora. V ta namen smo oboje povprašali o kompetencah zborovodij, povratni informaciji ter motivacijskih dejavnikih, pevce pa ločeno tudi o vplivih petja na njihovo življenje, strahovih in dejavnikih prenehanja sodelovanja v pevskem zboru. Ugotavljamo, da so za motivacijo pevcev nepogrešljive že omenjene kompetence zborovodje, kakor tudi prejemanje ustrezne povratne informacije. Vplivi petja pa se na življenjih pevcev kažejo kot večja socialna povezanost ter izboljšano mentalno in fizično zdravje. 
Ključne besede: motivacija, zborovodja, zborovski pevec, odrasli pevski zbor
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

2.
Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasle
Barbara Peras, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Ključne besede: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

3.
Samomorilno vedenje odraslih s shizofrenijo
Alen Babšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšen vpliv ima shizofrenija na samomorilno vedenje pri odraslih pacientih. Samomor je najpogostejši vzrok smrti pri pacientih s shizofrenijo. Na podlagi raziskav je bilo ugotovljeno, da so za samomorilnost najbolj dovzetni pacienti s shizofrenijo moškega spola, in sicer v 30 letih življenja. Novejše raziskave pa kažejo na zmeraj pogostejši pojav samomorilnega vedenja tudi v starejših letih. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Science Direct. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, ter na članke, ki so prosto dostopni oziroma objavljeni v celoti. Pri pregledu smo upoštevali smernice PRISMA. Kritična ocena dokazov je bila izvedena s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Rezultati: V analizo literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so odrasli pacienti s shizofrenijo v veliki meri nagnjeni k samomorilnemu vedenju zaradi vpliva depresivnih ter v večini zaradi psihotičnih simptomov, ki povzročajo brezup, ki pogosto vodi do samomorilnega mišljenja in dejanj. Zato imajo odrasli pacienti s shizofrenijo večje tveganje za samomorilna dejanja kakor odrasli brez nje. Razprava in sklep: Samomorilno vedenje velja za enega najresnejših problemov pri pacientih s shizofrenijo v vseh starostnih obdobjih, tveganje pa se s starostjo le veča. Pomembno je, da predvsem zdravstveni delavci vedo prepoznati rizične dejavnike, ki vodijo do samomorilnega vedenja, da lahko te tudi pravočasno prepoznajo in preprečijo oziroma vsaj omilijo. Samomorilno vedenje odraslih s shizofrenijo še vedno ostaja področje, ki ga je treba podrobneje raziskati.
Ključne besede: Odrasli, shizofrenija, samomorilno vedenje, samomorilne misli.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (694,98 KB)

4.
Spremembe prehranjevalnih navad udeležencev zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani
Jana Maček, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (529,07 KB)

5.
Stili učenja pri izobraževanju odraslih
Nina Hojak, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi z naslovom Stili učenja pri izobraževanju odraslih, opisujemo učne stile, izobraževanje odraslih, podrobneje pa smo opisali potek razvoja učnega stila pri odraslih in na to, kako osebnostna rast vpliva na njihov razvoj učnega stila. V empiričnem delu je sodelovalo 93 anketirancev, ki so vključeni v izobraževanje odraslih. Proučevali smo, katere pripomočke ter tehnike učenja odrasli uporabljajo tekom izobraževanja, s kom in kje se odrasli učijo, koliko časa namenijo učenju pred ocenjevanjem, ali tekom izobraževanja kdaj izgubijo motivacijo za učenje in na kakšne ovire so naleteli tekom izobraževanja. Ugotovili smo, da večina odraslih kot pripomoček učenja najpogosteje uporablja računalnik, od tehnik učenja pa prevladuje uporaba zapiskov. Najpogosteje se raje učijo samostojno, prostor za učenje pa je največkrat doma. Prav tako smo ugotovili, da odrasli namenijo učenju pred ocenjevanjem od 1–3 tedne časa, ki ga znajo glede učenja dobro organizirati. Motivacijo za učenje redkokdaj izgubijo, njihova največja ovira, na katero so naleteli tekom izobraževanja, pa je najpogosteje pomanjkanje časa.
Ključne besede: odrasli, izobraževanje, stili učenja, pripomočki učenja, motivacija
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (680,29 KB)

6.
Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, in samomorilno vedenje tekom življenja
Martina Šrajner, 2020, magistrsko delo

Opis: Posledice prekomerne rabe alkohola se kažejo na individualni, družinski in družbeni ravni. Najpogosteje zaradi prekomernega pitja posameznika trpi njegova družina, predvsem otroci. Namen pričujoče naloge je bil preveriti samomorilno vedenje tekom življenja med odraslimi otroki staršev, odvisnih od alkohola, v primerjavi s posamezniki, ki niso odraščali ob odvisnih starših. Zanimale so nas razlike v doživljanju travme v otroštvu in v težavah z duševnim zdravjem. Dodatno nas je zanimal odnos med travmo iz otroštva in samomorilnim vedenjem pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola, ter katere izbrane spremenljivke predstavljajo napovednike samomorilnega vedenja tekom življenja pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola. Vzorec je zajemal 216 udeležencev; 106 posameznikov je uvrščenih v skupino odraslih otrok odvisnih staršev in preostalih 110 v primerjalno skupino. Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, so v primerjavi s primerjalno skupino pogosteje poročali o poskusu samomora v preteklosti, prav tako so pogosteje poročali o doživljanju fizične in čustvene zlorabe ter zanemarjanja. Razlike so bile statistično značilne. Ugotovljena je bila pozitivna povezava med čustvenim zanemarjanjem in občutkom, da je oseba drugim v breme, pri odraslih otrocih odvisnih staršev. Doživljanje travme v otroštvu se je izkazalo kot najpomembnejši napovednik poskusa samomora v preteklosti, medtem ko je misli o smrti najmočneje napovedoval občutek, da oseba drugim predstavlja breme.
Ključne besede: odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, prekomerna raba alkohola v družini, samomorilno vedenje, travma iz otroštva
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 346; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (833,00 KB)

7.
Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih
Nives Lužar, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 273; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Dejavniki in ekonomske posledice nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši
Monika Klun, 2020, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je pregledati literaturo o finančnih vidikih področij nasilja odraslih otrok nad starši in nasilja nad starejšimi. Metode: Prispevek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih ter ekonomskih posledicah nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši. Literatura je bila pridobljena s pomočjo različnih kombinacij po korenih ključnih besed, povezanih s tematiko: nasil*, star*, zlorab*, finan*, elder*, abus*, violen*, parent*, child* in econom*. Uporabljena je bila metoda snežne kepe. Ugotovitve: Natančne stroške, ki nastanejo kot posledica nasilja odraslih otrok nad starši, je težko oceniti. Povezava med nasiljem v družini in finančnimi stroški namreč ni preprosta. Dejavnika za to dejstvo lahko iščemo v neprijavljanju tovrstnih primerov in prepletanju več oblik nasilja. Tako se pogosto zgodi, da so stroški, ki so posledica ekonomskega nasilja, nemalokrat močno podcenjeni ali pa celo spregledani in se tako ne upoštevajo, ker so morda nastali vzporedno z dotično proučevano vrsto nasilja (npr. ob fizičnem nasilju). Zaradi nasilja odraslih otrok nad ostarelimi starši ne nastajajo zgolj kratkoročni, temveč tudi dolgoročni stroški, kar lahko vpliva na gospodarsko stabilnost države. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov za zmanjševanje nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje finančni vidik nasilja nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bi lahko obravnavala finančni vidik nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, finance
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 287; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pregled literature o nasilju odraslih otrok nad starši in nasilju nad starejšimi
Monika Klun, Danijela Frangež, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je narediti pregled literature s področja nasilja odraslih otrok nad starši, ki se v objavah prepleta z nasiljem nad starejšimi, ugotoviti, ali je mogoče govoriti o dveh različnih vrstah nasilja med družinskimi člani (tj. nasilju (mladoletnih) otrok nad starši in nasilju nad starejšimi), in razpravljati o značilnostih ter vsebinskih vrzelih na področju nasilja odraslih otrok nad starši. Metode: V prispevku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: COBIB, Web of Science, Sage, SpringerLink, Taylor and Francis online, Routledge in Proquest Central. Baza COBIB je bila pregledana z metodo PRISMA. Ugotovitve: Področje nasilja odraslih otrok nad starši je eno izmed najmanj raziskanih področij nasilja med družinskimi člani. Ugotovitve omenjene tematike so zasenčene predvsem z objavami s področja nasilja nad starejšimi. Nasilje odraslih otrok nad starši je raziskano predvsem s kriminološkega in psihološkega vidika, nekaj pa je tudi objav, ki obravnavajo vprašanje družbenih stališč o nasilju odraslih otrok nad starši skozi opredeljevanje intenzivnosti nasilja (hujša, srednja, lažja). Manj pogoste so predvsem raziskave, ki bi obravnavale družbene stereotipe in kriminalistične vidike tovrstne problematike. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov preprečevanja in interveniranja v primerih nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje nasilje nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bo obravnavala zgolj nasilje odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, nasilje nad starši
Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 381; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Socialni dejavniki tveganja za samomorilno vedenje pri starejših odraslih: stopnja socialne izolacije, občutek osamljenosti in prisotnost želje po smrti zaradi medosebnih odnosov
Mateja Černjavič, 2019, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti v poznejšem življenju. Po številu samomorov med osebami starejšimi nad 65. let se Slovenija uvršča v sam evropski in tudi svetovni vrh. Pri pregledu predhodnik študij s področja samomorilnega vedenja zasledimo, da je področje socialnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje med starejšimi odraslimi relativno slabše raziskano. V pričujoči študiji smo na vzorcu 104 starejših odraslih preučili odnos med socialnimi dejavniki, natančneje med stopnjo socialne izolacije, občutkom osamljenosti, prisotnostjo občutka, da je starostnik drugim v breme, in občutkom odtujenosti v medosebnih odnosih ter tveganjem za samomorilno vedenje. Za namen študije smo uporabili testno baterijo, ki je sestavljena iz vprašanj o demografskih podatkih in socialni izolaciji osebe. Stopnjo tveganje za samomorilno vedenje smo merili s Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS), občutek, da je oseba drugim v breme, in občutek odtujenosti v medosebnih odnosih pa z Vprašalnikom medosebnih potreb (INQ-15). Občutek osamljenosti je bil ocenjen s krajšo različico Lestvice osamljenosti (UCLA). Povzamemo lahko, da je z vidika duševnega zdravja bistvenega pomena osmišljanje starosti in ohranjanje prijateljskih, socialnih vezi, ki, kot je razvidno tudi iz predhodnih raziskav, predstavljajo pomemben preventivni dejavnik samomorilnega vedenja in dobrega duševnega zdravja.
Ključne besede: starejši odrasli, samomorilno vedenje, socialni dejavniki tveganja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 1156; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici