1. Pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapijeAleš Belec, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Zgodnja mobilizacija je niz intervencij na področju zdravstvene nege. Še posebej pride prav na oddelkih intenzivne terapije. Zgodnja mobilizacija ima vpliv na izboljšano mišično moč, funkcionalno neodvisnost, skrajšano trajanje delirija in mehanske ventilacije. Posledično se skrajša čas hospitalizacije. Namen zaključnega dela je raziskati pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije.
Metode: V diplomskem delu smo pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in metoda kompilacije. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Science Direct. Potek iskanja smo prikazali z diagramom PRISMA; v pomoč so nam bili Boolovi operaterji, ključne besede, vključitveni in izključitveni kriteriji ter limiti.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 302 zadetka. Za našo raziskavo jih je bilo primernih 15. Rezultati pregleda literature so pokazali, da se je zaradi zgodnje mobilizacije zmanjšal pojav šibkosti, ki je povezana s hospitalizacijo na oddelkih intenzivne terapije; prav tako so bili izboljšani mišična moč, funkcionalna zmogljivost in mobilnost ob odpustu.
Razprava in zaključek: V naši raziskavi o pomenu zgodnje mobilizacije odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije smo ugotovili, da ima zgodnja mobilizacija kritično bolnega pacienta ugoden vpliv. Skrajša se trajanje hospitalizacije in posledično tudi zapletov. Izboljšano je dolgoročno mobilno stanje pacienta. Ključne besede: zgodnja mobilizacija, odrasla oseba, okrevanje, oddelki intenzivne terapije Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 75
Celotno besedilo (936,55 KB) |
2. Vpliv ustreznega življenjskega sloga na zmanjšanje nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s tipom 2, starejših od 18 letTimi Čurman, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki predstavlja velik finančni, zdravstveni in predvsem družbeni problem. Zaradi strmega naraščanja ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih letih je pomembno, da ljudi ozavestimo, poučimo in jim podamo smernice s področja ustreznega življenjskega sloga. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali se z poučevanjem življenjskega sloga zmanjša število nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Za pridobitev člankov smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo oblikovali na osnovi raziskovalnega vprašanja. Upoštevali smo smernice po PRISMA. Oceno člankov smo naredili s ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes in naredili tematsko sintezo in analizo podatkov.
Rezultati: V končno analizo in tematski pregled smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo tri podteme (ustrezna prehrana, telesna aktivnost, pomanjkanje znanja in edukacija), ki nam pomagajo boljše razumevanje intervencij ustreznega življenjskega sloga pri sladkornih bolnikih s tipom 2. Izpostavili smo tudi glavno temo.
Razprava in sklep: Z upoštevanjem ustreznega življenjskega sloga pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se dokazano izboljša psihofizično stanje bolnikov. Predvsem imajo izboljšano splošno boljše počutje, izboljšan nivo krvnega sladkorja, izgubo telesne teže, obsega pasu ter pridobitev novega znanja za spopadanje z boleznijo. Poveča se tudi funkcionalna, kardiorespiratorna sposobnost bolnikov, kar posledično vodi k zmanjšanju dejavnikov za kardiovaskularna obolenja. Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, zdrav življenjski slog, preprečevanje, zaplet, odrasla oseba Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 1092; Prenosov: 267
Celotno besedilo (936,96 KB) |
3. Tema vode v slikanicah za otroke v predšolskem obdobjuMateja Jesenek, 2018, diplomsko delo Opis: Vsebina diplomskega dela se nanaša na kakovostne leposlovne slikanice, katerih tema je voda. Obravnavali smo šest kakovostnih leposlovnih slikanic, s katerimi smo otrokom v predšolskem obdobju približali različne zvrsti in vrste literarnih besedil.
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pomen branja kakovostnih slikanic v predšolskem obdobju, definicija kakovostne slikanice, interakcija med besedilom in ilustracijo v slikanicah ter pomen odrasle osebe kot bralnega zgleda. Ključne besede: kakovostna slikanica, tema vode v slikanicah, pomen branja v predšolskem obdobju, odrasla oseba kot bralni zgled Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1376; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. KAKOVOST ŽIVLJENJA SLEPIH IN SLABOVIDNIHJasna Cvikl, 2015, diplomsko delo Opis: Biti slep oz. slaboviden pomeni motnjo, kjer izpadejo vidne senzorne funkcije, kar sproži reakcijo v celotnem delovanju posamezne osebe. Slepi in slabovidni ljudje se nahajajo povsod okoli nas, zato je pomembno, da smo poučeni o sami bolezni, da nismo stereotipni do takšnih ljudi in jih sprejemamo brez predsodkov. Ključne besede: Slabovidnost, slepota, kakovost življenja, odrasla oseba, medicinska sestra Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 2046; Prenosov: 462
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Zdravstvena nega odrasle osebe s cerebralno paralizoBranka Hiršel, 2013, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Cerebralna paraliza je skupno ime za neprogresivno okvaro možganov, nastalo zaradi škodljivosti, ki so delovale na nezrele možgane otroka v času nosečnosti, poroda in zgodnjem otroštvu. Posledica okvare je okvara motoričnih funkcij, ki je zaradi rasti dinamična. Povzroča razvoj sekundarnih deformacij in je v različnih starostnih obdobjih različna.
Namen: Namen diplomskega dela je bil na osnovi študije primera ugotoviti aktualne in potencialne negovalne probleme pri odrasli osebi s cerebralno paralizo, ter predstaviti vlogo in naloge medicinske sestre v zdravstveni negi odrasle osebe s cerebralno paralizo.
Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili opisno metodo dela, podatke smo pridobili iz strokovne literature, člankov in elektronskih virov. Študijo primera odrasle osebe s cerebralno paralizo smo izvedli v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna v mesecu septembru 2011. Del podatkov smo pridobili s pomočjo intervjuja. Uporabili smo vprašalnik delno strukturirane narave. Druge podatke o obravnavani osebi smo pridobili še z merjenjem vitalnih funkcij, iz medicinske in negovalne dokumentacije in pogovora z zdravstvenim in multidisciplinarnim timom. Pri obravnavi smo uporabili procesno metodo dela.
Rezultati: Rezultati študije primera so pokazali, da so aktualni in potencialni negovalni problemi pri odrasli osebi s cerebralno paralizo številni. Najpogostejše težave je zaslediti pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanju in pitju, odvajanju, izločanju, oblačenju in urejanju, čistoči in negi telesa, gibanju, izogibanju nevarnostim v okolju, komunikaciji, odnosih z ljudmi, izražanju čustev, potreb in občutkov.
Sklep: Medicinska sestra mora pri svojem delu pristopati individualno, pridobiti si mora dodatna znanja za delo s takšno osebo. Seznaniti se mora tudi s pripomočki in prilagoditvami, ki jih oseba uporablja, pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnostih. Ključne besede: Cerebralna paraliza, odrasla oseba, starost, zdravstveni problemi, zdravstvena nega. Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 2598; Prenosov: 459
Celotno besedilo (573,56 KB) |
6. IGRA JE GLAVNA DEJAVNOST PREDŠOLSKIH OTROKLilijana Nemec, 2010, diplomsko delo Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9).
Odločili smo se za pisanje diplomske naloge z naslovom Igra je glavna dejavnost predšolskih otrok, saj menimo, da se otrok preko igre razvija, uči in pripravlja na življenje. V prvem delu naloge smo se osredotočili na besedo IGRA. Seznanja nas o tem, da se otrok mora igrati, pa ne samo zato, ker je to tipična značilnost zdravega otroka, ampak ker ga igra vsestransko razvija. Vsak otrok ima pravico do igre in nihče, prav nihče ne sme nebogljenemu otroku kakorkoli ogrožati to veličastno pravico — pravico do svobodne izbire igre. Tu imamo zelo pomembno vlogo mi odrasli, ki se izobražujemo in pripravljamo na odgovorno delo z otroki. Dana nam je možnost, da otroku zagotovimo kar se da najlepše otroštvo, saj je to nekaj neponovljivega v vsakem življenju. Otroštvo bo minilo zelo hitro, ostali bodo le spomini. Dolžni smo pomagati otroku, da bodo ti spomini otroških dni čim prijetnejši. Samo kako? Sam odgovor se skriva v besedi IGRA. Spoštujmo otrokovo igro in mu omogočimo kar se da najboljše pogoje. V drugem delu naloge smo se posvetili besedi IGRAČA, ki se že sama po sebi navezuje na prejšnjo besedo. Igrača daje igri vsebino in tudi idejo. Je otrokov spremljevalec, soigralec, prijatelj in seveda nadomestilo maminega naročja. Z ustrezno metodologijo dela smo ugotovili, da je igra zelo pomembna za predšolskega otroka, da se otrok skozi igro vsestransko razvija in uči. Ključne besede: igra, igrača, otrok, odrasla oseba, razvoj, pomen igre Objavljeno v DKUM: 18.05.2010; Ogledov: 7915; Prenosov: 1403
Celotno besedilo (2,86 MB) |