| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza funkcionalnosti orodij za management idej
Jaša Leskovar, 2023, diplomsko delo

Opis: Za pridobivanje idej je dostopnih veliko različnih programskih orodij, ki ponujajo različne funkcije. Za podjetja je pomembno, da imajo urejen pregled nad idejami strank in zaposlenih v podjetju za nadaljnji razvoj. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katero programsko orodje je najbolj primerno za management idej. Poleg tega je namen ugotoviti tudi, katero programsko orodje za svojo ceno prinaša največ funkcij. V diplomskem delu je uporabljena metoda pregledovanja različnih znanstvenih člankov in metoda primerjalne analize programskih orodij. Rezultat primerjalne analize je izbira programskega orodja, ki je za podjetja najbolj primeren za uporabo v kombinaciji z managementom idej. V diplomskem delu je predstavljeno, katero programsko orodje je najbolj primerno za upravljanje idej in zakaj ravno to programsko orodje. Predstavljen je tudi proces implementacije tega programskega orodja v podjetje.
Ključne besede: odprtokodna programska oprema, management idej, ustvarjalnost, inovacije
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 153; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Digitalno-Analogne simulacije elektronskih vezij z uporabo odprtokodne programske opreme : magistrsko delo
Matic Trčak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema preučevanje simulacijskega postopka analize digitalnih in analognih vezij na primeru 3-faznega razsmernika. Simulacije so izvedene izključno z uporabo odprtokodne programske opreme in vsebujejo povezavo s programskim vmesnikom v C-jeziku. Natančno je opisan postopek uporabe programskih orodij ngspice in LTspice. Opisano je programiranje v programskem jeziku strojne opreme Verilog. Analizirani so rezultati časovnih potekov bremenskih napetosti in tokov.
Ključne besede: Simulacije, digitalna vezja, analogna vezja, odprtokodna oprema, ngspice, Verilog, LTspice, vgrajeni sistemi, razsmernik
Objavljeno v DKUM: 01.07.2020; Ogledov: 1134; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
Odprtokodna crm programska oprema in primerjava odprtokodnih sistemov sugarcrm, vtiger in opencrx
Rok Jančar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del je teoretični pregled CRM sistemov, odprto kodnih CRM sistemov in ponudbe na trgu. V drugem delu pa sem primerjal tri oprto kodne CRM sisteme; SugarCRM, vTiger in OpenCRX.
Ključne besede: management odnosa s strankami (CRM), informacijska tehnologija, odprtokodna CRM programska oprema, klasična CRM programska oprema, skupnost uporabnikov, podjetniške strategije
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 787; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

4.
UVEDBA ODPRTOKODNEGA CRM V MANJŠEM PODJETJU
Romana Špenko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Za upravljanje odnosov s strankami mnoga majhna podjetja v začetku ne uporabljajo temu namenjenih sistemov (CRM), temveč si pomagajo s standardnimi orodji, kot so npr. imenik, koledar in e-pošta. Sorazmerno z rastjo podjetja pa običajno raste tudi število strank, opravil in informacij, ki morajo biti pregledno zabeležene in posredovane. Pojavi se torej potreba po uvedbi CRM rešitve, v kateri bi bile integrirane vse funkcije upravljanja odnosov s strankami, od komunikacije po telefonu in e-pošti, do naročil, reklamacij in podobno. Glede na to, da so plačljive CRM rešitve uveljavljenih ponudnikov običajno prevelik finančni zalogaj za manjša podjetja, bomo v diplomski nalogi raziskali in predstavili uvedbo odprtokodnega CRM sistema v vzorčnem podjetju ter raziskali, kako lahko uvedba sistema pripomore k izboljšanju poslovanja in procesov znotraj podjetja.
Ključne besede: Upravljanje s strankami, Optimizacija procesov, CRM sistemi, Odprtokodna programska oprema, Odprtokodna skupnost
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 821; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

5.
CMS Joomla! v izobraževanju
Dejan Žmavc, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes si več ne predstavljamo življenja brez interneta in prav spletne strani so tiste, katere obiskujemo vsak dan. Včasih je bilo izdelovanje zahtevnih spletnih strani težavno, ampak v sedanjosti ob poplavi različnih CMS, LMS itd. temu ni več tako. Sistemi za upravljanje vsebin (angl. Content Management Systems) so aplikacije, ki omogočajo postavitev dinamičnega spletnega mesta. Osnovna ideja in osnovna prednost teh sistemov je poenostavitev postopkov za izdelavo in vzdrževanje spletnih strani. Uporabnikom omogočajo, da se izognejo programiranju in urejanju kode HTML, hkrati pa nudijo kompleksne rešitve za dodajanje, posodabljanje, strukturiranje, povezovanje, arhiviranje, iskanje in komuniciranje spletnih vsebin. Eden izmed teh je ravno odprtokoden sistem Joomla!, ki je zelo popularen pri nas in v svetu. Šli smo skozi vse različice Joomle, zato smo v diplomskem delu podrobneje predstavili in opisali zadnje različice, njihove razlike, prednosti itd. V Sloveniji obstaja tudi t.i. Slovenska Joomla skupnost, ki je bila včasih pod okriljem Slovenskega izobraževalnega omrežja (SIO) in v tesni povezavi z zavodom Arnes. Predstavljeno je tudi njihovo poslanstvo na področju slovenskega izobraževalnega sistema in e-šolstva. Veliko osnovnih šol, srednjih šol, gimnazij, fakultet ter univerz se poslužuje sistema Joomla, zato smo podrobneje predstavili sam sistem, zgodovino, razvoj ter na primeru predstavili kako se ga namesti. Nato smo ponazorili prve osnovne korake po namestitvi, kako se sistem upravlja ter na kaj je potrebno paziti. Raziskali smo tudi kako se vzpostavi »most« med Joomlo ter sistemom Moodle. Ob koncu smo poiskali še nekaj šolskih spletnih portalov, ki uporabljajo Joomlo ter opravili njihovo analizo. Kriterije za ocenjevanje in analizo smo razvrstili v devet kategorij ter na njihovi podlagi analizirali izbrane portale. Navedli smo tudi primere dobre prakse, značilnosti dobrih spletnih strani ter priporočila za šolske spletne strani. V sklepu diplome smo ponazorili ugotovitve, rezultate ter prihodnost omenjenega sistema.
Ključne besede: sistemi za upravljanje vsebin, CMS, Joomla, internet, dinamična spletna stran, odprtokodna programska oprema, razširitve, izobraževanje, Moodle, analiza izobraževalnih spletnih portalov
Objavljeno v DKUM: 25.03.2016; Ogledov: 2542; Prenosov: 257  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

6.
7.
CELOVITI PRISTOP PRI ZAGOTAVLJANJU INFORMACIJSKE VARNOSTI V OSNOVNI ŠOLI
Samo Štraser, 2012, magistrsko delo

Opis: Informacijska varnost je zelo zahtevno in težko obvladljivo področje. Pri zagotavljanju informacijske varnosti moramo predvideti vse morebitne nevarnosti, saj je informacijski sistem varen toliko, kot je varen njegov najšibkejši člen. Najbolj tipična področja, ki jih moramo pri zagotavljanju informacijske varnosti upoštevati so: sistemska varnost, varnost podatkov, omrežna varnost, fizična varnost, organizacijska varnost. Zagotavljanje informacijske varnosti v osnovni šoli se zdi na prvi pogled zelo enostavno opravilo, vendar temu nikakor ni tako. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi osnovnimi šolami, kažejo, da za informacijsko varnost v osnovnih šolah po Sloveniji ni najbolje poskrbljeno. Informacijska varnost je namreč individualna skrb vsake posamezne šole, zato ne moremo govoriti o nekih skupnih in celovitih rešitvah, kot jih npr. uporabljajo ponekod v tujini. V Sloveniji sicer deluje nekaj državnih institucij, ki osnovnim šolam pomagajo pri zagotavljanju informacijske varnosti, vendar bo potrebno na tem področju še marsikaj izboljšati. V prispevku smo predstavili stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti v slovenskem šolstvu. Predstavili smo tudi nekatere dobre prakse, ki se jih poslužujejo v tujini. V skladu s temi smo oblikovali splošne smernice za izboljšanje informacijske varnosti, ki smo jih uporabili pri prenovi informacijskega sistema na OŠ Neznanih talcev Dravograd. Menimo, da je opisani pristop uporaben tudi za ostale osnovne šole v Sloveniji. Ker ne zahteva velikih finančnih vložkov, ima s tega stališča veliko praktično vrednost.
Ključne besede: Informacijska varnost, smernice, osnovna šola odprtokodna programska oprema, Open School Server
Objavljeno v DKUM: 21.01.2013; Ogledov: 1943; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

8.
Tajništvo šole na odprtokodni programski opremi
Martin Terbuc, Robert Harb, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: V današnjem času si uspešnega poslovanja ne moremo zamisliti brez učinkovite informacijske infrastrukture, ki pa zahteva veliko vzdrževanja in velik finančni vložek. Da bi poenostavili vzdrževanje in znižali stroške, smo na Višji strokovni šoli, Šolskega centra Ptuj, vpeljali pilotski projekt uporabe odprtokodne programske opreme v tajništvu in referatu. Vpeljali smo uporabo tankih odjemalcev in s tem omogočili uporabo drugače neuporabne strojne opreme. S tankimi odjemalci se preko nxclienta prijavimo na delovno postajo, ki uporablja xen virtualizacijo, v kateri je nameščen centos operacijski sistem. Z uporabo virtualizacije omogočimo enostavno nadgradnje in migracijo sistema. Programska oprema je nameščena na enem mestu, kar poenostavi posodobitve, varnostno kopije, upravljanje in dostopnost od koderkoli ter zaradi uporabljene programske opreme tudi večjo odpornost proti virusom. Za pisanje dokumentov se uporablja openoffice.org, za dostop do spleta firefox in poštni odjemalec thunderbird. Za izvajanje programov, ki ne tečejo v odprtokodnem sistemu GNU/Linux se povežemo na drug strežnik. Po dosedanjih izkušnjah, je delo hitrejše in bolj tekoče, kakor pred tem.
Ključne besede: informacijska infrastruktura, odprtokodna programska oprema, tanki odjemalci, virtualizacija
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2375; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo

9.
STRATEGIJE VARNOSTNEGA KOPIRANJA PODATKOV IN REŠITVE ZA MALA PODJETJA
Dušan Kočevar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo definirali in predstavili strategije varnostnega kopiranja podatkov in pomen podatkov za podjetja. V teoretičnem delu smo opisali zgodovino varnostnega kopiranja in arhiviranja, medije za shranjevanje in podatkovne repozitorne modele. Opisali in primerjali smo strategije in pristope varnostnega kopiranja ter predstavili statistiko izgube podatkov. Zraven tradicionalnih pristopov smo predstavili tudi varnostno shranjevanje in arhiviranje podatkov v oblaku ter hibridne pristope. Funkcionalno smo primerjali prosto in odprtokodno programsko opremo, ki je namenjena varnostnemu kopiranju in arhiviranju. V praktičnem delu smo programsko opremo testirali in primerjali, glede na porabo računalniških virov v aktivnem in pasivnem stanju.
Ključne besede: varnostno kopiranje, varnostno arhiviranje, odprtokodna programska oprema za varnostno kopiranje, arhiviranje v oblaku, hibridno varnostno kopiranje
Objavljeno v DKUM: 03.01.2012; Ogledov: 2313; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

10.
TESTIRANJE ODPRTOKODNIH REŠITEV
Boštjan Colnar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili proces testiranja pri razvoju odprtokodne programske opreme. Odprtokodne programske rešitve so vedno bolj razširjene med uporabniki spleta. Pri razvoju lastniških in odprtokodnih aplikacij obstaja pomembna faza, tj. faza testiranja, ki bistveno vpliva na končno kvaliteto produkta. Predstavili smo klasične procesne modele in jih primerjali s procesnim modelom odprtokodne programske opreme. Natančneje smo primerjali faze testiranja in opisali problematiko, ki se pri tem pojavlja. Na praktičnem primeru smo predstavili proces in protokol testiranja pri odprtokodnem produktu OpenOffice.org. Pri tem smo se vključili v njihovo skupnost testerjev.
Ključne besede: testiranje, življenjski cikli, metode razvoja, testna orodja, odprtokodna programska oprema
Objavljeno v DKUM: 28.10.2011; Ogledov: 1902; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 8.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici