Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo predstavlja primerjavo med odprtokodnim procesnim simulatorjem DWSIM in procesnim simulatorjem Aspen Plus. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali bi lahko odprtokodni procesni simulator DWSIM predstavljal alternativo plačljivemu programskemu paketu Aspen Plus in tako podjetje stroškovno razbremenil. DWSIM bi lahko služil tudi kot učno orodje mladim in neizkušenim inženirjem. V obeh omenjenih procesnih simulatorjih smo izvedli enake simulacije in primerjali rezultate. Najprej smo analizirali rezultate simulacije preproste separacije metanola iz vodne raztopine, kjer smo preizkusili tri različne termodinamske modele: NRTL, Peng-Robinson in UNIQAC. Pri simulaciji poenostavljene procesne sheme sinteze dimetil etra iz metanola smo poleg primerjave dobljenih rezultatov simulacije izvedli tudi občutljivostno analizo. Pri simulaciji sinteze dimetil etra iz metanola z obtokom nezreagiranih surovin smo primerjali rezultate analize samo za UNIQAC termodinamski model. Med ustvarjanjem procesnih shem smo ugotovili, da sta oba procesna simulatorja dokaj preprosta za uporabo. Aspen Plus je zaradi svoje dovršenosti malenkost preglednejši in enostavnejši za uporabo. Rezultati kažejo, da je odprtokodni procesni simulator DWSIM primerljiv s procesnim simulatorjem Aspen Plus v primeru lažjih simulacij. V primeru zahtevnejših oziroma kompleksnejših simulacij se poleg razlik v rezultati pojavijo tudi težave s konvergenco numeričnih algoritmov. Kljub temu sklepamo, da ima DWSIM velik potencial, v kolikor bo razvoj simulatorja potekal z dosedanjo hitrostjo in kot tak bo postal zelo konkurenčen procesnemu simulatorju Aspen Plus.
Ključne besede: simulacija procesov, procesne sheme, odprti dostop, Aspen Plus, DWSIM
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1226; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: V clanku so opisani organizacijski, tehnicni in pravni vidiki pilotne vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, ki je sestavljena iz štirih institucionalnih repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala, ki agregira vsebine iz repozitorijev in drugih slovenskih zbirk za potrebe skupnega iskalnika, priporocilnega sistema in detektorja podobnih vsebin. Za omogocanje procesov vstavljanja objav raziskovalcev, raziskovalnih podatkov in zakljucnih nalog s strani študentov in zaposlenih smo repozitorije univerz povezali z avtentikacijsko infrastrukturo ARNES AAI, visokošolskimi informacijskimi sistemi univerz in COBISS.SI. Repozitoriji posredujejo metapodatke o vsebinah, ki jih hranijo, v OpenAire, DART-Europe in v pomembnejše registre publikacij v odprtem dostopu (OpenDOAR, ROAR, BASE, WorldCat) ter iskalnike. Uporabnikom so na voljo dvojezicne spletne in mobilne aplikacije, priporocilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Uporabnikom na univerzah je na voljo tudi sistem za detekcijo podobnih vsebin. Metapodatki o hranjenih publikacijah so na voljo kot odprti povezani podatki.
Ključne besede: nacionalna infrastruktura odprtega dostopa, odprti dostop, institucionalni repozitoriji, detekcija podobnih vsebin, priporočilni sistem
Objavljeno v DKUM: 15.07.2015; Ogledov: 2045; Prenosov: 51
Celotno besedilo (520,86 KB)

Opis: V prispevku so predstavljeni pravni, organizacijski in tehnični vidiki vzpostavitve slovenske nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do zaključnih del študija ter objav raziskovalcev, ki je sestavljena iz štirih institucionalnih repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala. Slednji agregira vsebine iz univerzitetnih repozitorijev in drugih slovenskih zbirk za potrebe skupnega iskalnika, priporočilnega sistema in detektorja podobnih vsebin. Razvita je bila programska oprema, ki je povezana z informacijskimi in avtentikacijskimi sistemi univerz ter s sistemom COBISS.SI. V okviru projekta so bile definirane pravne podlage, implementirani procesi za oddajo zaključnih del študija in objav zaposlenih, proces prenosa podatkov v nacionalni portal ter procesi izmenjave podatkov o priporočanju sorodnih del in primerjave podobnih vsebin. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezične spletne in mobilne aplikacije, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Repozitoriji so učinkovito promocijsko orodje za univerze in njihove raziskovalce. Pričakovati je, da bodo izboljšali prepoznavnost slovenskih univerz v svetu. Kompleksno zasnovana nacionalna infrastruktura odprtega dostopa z detektorjem podobnih vsebin in s povezanimi zunanjimi sistemi bo omogočila hranjenje skoraj osemdesetih odstotkov recenziranih znanstvenih del, ki jih na leto objavijo slovenski raziskovalci. Prav tako bo dostopna večina zaključnih del študija, ki vsako leto nastanejo na slovenskih visokošolskih zavodih.
Ključne besede: odprti dostop, nacionalne infrastrukture, institucionalni repozitoriji, preverjanje podobnosti vsebin, priporočilni sistemi
Objavljeno v DKUM: 21.12.2014; Ogledov: 1783; Prenosov: 150  (3 glasovi)
Celotno besedilo (784,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...