| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odprtokodni procesni simulator DWSIM kot alternativa procesnemu simulatorju Aspen Plus : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Julija Strunčnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja primerjavo med odprtokodnim procesnim simulatorjem DWSIM in procesnim simulatorjem Aspen Plus. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali bi lahko odprtokodni procesni simulator DWSIM predstavljal alternativo plačljivemu programskemu paketu Aspen Plus in tako podjetje stroškovno razbremenil. DWSIM bi lahko služil tudi kot učno orodje mladim in neizkušenim inženirjem. V obeh omenjenih procesnih simulatorjih smo izvedli enake simulacije in primerjali rezultate. Najprej smo analizirali rezultate simulacije preproste separacije metanola iz vodne raztopine, kjer smo preizkusili tri različne termodinamske modele: NRTL, Peng-Robinson in UNIQAC. Pri simulaciji poenostavljene procesne sheme sinteze dimetil etra iz metanola smo poleg primerjave dobljenih rezultatov simulacije izvedli tudi občutljivostno analizo. Pri simulaciji sinteze dimetil etra iz metanola z obtokom nezreagiranih surovin smo primerjali rezultate analize samo za UNIQAC termodinamski model. Med ustvarjanjem procesnih shem smo ugotovili, da sta oba procesna simulatorja dokaj preprosta za uporabo. Aspen Plus je zaradi svoje dovršenosti malenkost preglednejši in enostavnejši za uporabo. Rezultati kažejo, da je odprtokodni procesni simulator DWSIM primerljiv s procesnim simulatorjem Aspen Plus v primeru lažjih simulacij. V primeru zahtevnejših oziroma kompleksnejših simulacij se poleg razlik v rezultati pojavijo tudi težave s konvergenco numeričnih algoritmov. Kljub temu sklepamo, da ima DWSIM velik potencial, v kolikor bo razvoj simulatorja potekal z dosedanjo hitrostjo in kot tak bo postal zelo konkurenčen procesnemu simulatorju Aspen Plus.
Ključne besede: simulacija procesov, procesne sheme, odprti dostop, Aspen Plus, DWSIM
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 625; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

2.
Izdelava sistema za odprte recenzije za DKUM
Jure Kučer, 2017, diplomsko delo

Opis: Recenzije pomembno vplivajo na izboljšanje kakovosti znanstvenih publikacij in pripomorejo k zmanjšanju akademske nepoštenosti (plagiatorstva, ponarejanje podatkov, samocitiranja, recikliranja…). V teoretičnem delu diplomske naloge opišemo različne procese recenzij. Sledi opis spletnih tehnologij, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Na koncu smo opisali dva procesa odprtih recenzij, ki smo ju implementirali v praktičnem delu in bi ju lahko uporabili za recenziranje gradiv v DKUM.
Ključne besede: računalništvo, odprti dostop, repozitorij, znanstvena komunikacija, recenzije, odprte recenzije
Objavljeno v DKUM: 17.10.2017; Ogledov: 1522; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (920,00 KB)

3.
Organizacijski, tehnicni in pravni vidiki vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa
Milan Ojsteršek, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: V clanku so opisani organizacijski, tehnicni in pravni vidiki pilotne vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, ki je sestavljena iz štirih institucionalnih repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala, ki agregira vsebine iz repozitorijev in drugih slovenskih zbirk za potrebe skupnega iskalnika, priporocilnega sistema in detektorja podobnih vsebin. Za omogocanje procesov vstavljanja objav raziskovalcev, raziskovalnih podatkov in zakljucnih nalog s strani študentov in zaposlenih smo repozitorije univerz povezali z avtentikacijsko infrastrukturo ARNES AAI, visokošolskimi informacijskimi sistemi univerz in COBISS.SI. Repozitoriji posredujejo metapodatke o vsebinah, ki jih hranijo, v OpenAire, DART-Europe in v pomembnejše registre publikacij v odprtem dostopu (OpenDOAR, ROAR, BASE, WorldCat) ter iskalnike. Uporabnikom so na voljo dvojezicne spletne in mobilne aplikacije, priporocilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Uporabnikom na univerzah je na voljo tudi sistem za detekcijo podobnih vsebin. Metapodatki o hranjenih publikacijah so na voljo kot odprti povezani podatki.
Ključne besede: nacionalna infrastruktura odprtega dostopa, odprti dostop, institucionalni repozitoriji, detekcija podobnih vsebin, priporočilni sistem
Objavljeno v DKUM: 15.07.2015; Ogledov: 1536; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (520,86 KB)

4.
Vzpostavitev repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala odprte znanosti - video iz konference Digitalne vsebine 2014
Milan Ojsteršek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni pravni, organizacijski in tehnični vidiki vzpostavitve slovenske nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do zaključnih del študija ter objav raziskovalcev, ki je sestavljena iz štirih institucionalnih repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala. Slednji agregira vsebine iz univerzitetnih repozitorijev in drugih slovenskih zbirk za potrebe skupnega iskalnika, priporočilnega sistema in detektorja podobnih vsebin. Razvita je bila programska oprema, ki je povezana z informacijskimi in avtentikacijskimi sistemi univerz ter s sistemom COBISS.SI. V okviru projekta so bile definirane pravne podlage, implementirani procesi za oddajo zaključnih del študija in objav zaposlenih, proces prenosa podatkov v nacionalni portal ter procesi izmenjave podatkov o priporočanju sorodnih del in primerjave podobnih vsebin. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezične spletne in mobilne aplikacije, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Repozitoriji so učinkovito promocijsko orodje za univerze in njihove raziskovalce. Pričakovati je, da bodo izboljšali prepoznavnost slovenskih univerz v svetu. Kompleksno zasnovana nacionalna infrastruktura odprtega dostopa z detektorjem podobnih vsebin in s povezanimi zunanjimi sistemi bo omogočila hranjenje skoraj osemdesetih odstotkov recenziranih znanstvenih del, ki jih na leto objavijo slovenski raziskovalci. Prav tako bo dostopna večina zaključnih del študija, ki vsako leto nastanejo na slovenskih visokošolskih zavodih.
Ključne besede: odprti dostop, nacionalne infrastrukture, institucionalni repozitoriji, preverjanje podobnosti vsebin, priporočilni sistemi
Objavljeno v DKUM: 22.12.2014; Ogledov: 2432; Prenosov: 30
URL Povezava na datoteko

5.
Vzpostavitev repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala odprte znanosti
Milan Ojsteršek, Mojca Kotar, Marko Ferme, Goran Hrovat, Mladen Borovič, Albin Bregant, Jan Bezget, Janez Brezovnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni pravni, organizacijski in tehnični vidiki vzpostavitve slovenske nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do zaključnih del študija ter objav raziskovalcev, ki je sestavljena iz štirih institucionalnih repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala. Slednji agregira vsebine iz univerzitetnih repozitorijev in drugih slovenskih zbirk za potrebe skupnega iskalnika, priporočilnega sistema in detektorja podobnih vsebin. Razvita je bila programska oprema, ki je povezana z informacijskimi in avtentikacijskimi sistemi univerz ter s sistemom COBISS.SI. V okviru projekta so bile definirane pravne podlage, implementirani procesi za oddajo zaključnih del študija in objav zaposlenih, proces prenosa podatkov v nacionalni portal ter procesi izmenjave podatkov o priporočanju sorodnih del in primerjave podobnih vsebin. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezične spletne in mobilne aplikacije, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Repozitoriji so učinkovito promocijsko orodje za univerze in njihove raziskovalce. Pričakovati je, da bodo izboljšali prepoznavnost slovenskih univerz v svetu. Kompleksno zasnovana nacionalna infrastruktura odprtega dostopa z detektorjem podobnih vsebin in s povezanimi zunanjimi sistemi bo omogočila hranjenje skoraj osemdesetih odstotkov recenziranih znanstvenih del, ki jih na leto objavijo slovenski raziskovalci. Prav tako bo dostopna večina zaključnih del študija, ki vsako leto nastanejo na slovenskih visokošolskih zavodih.
Ključne besede: odprti dostop, nacionalne infrastrukture, institucionalni repozitoriji, preverjanje podobnosti vsebin, priporočilni sistemi
Objavljeno v DKUM: 21.12.2014; Ogledov: 1489; Prenosov: 135  (3 glasovi)
.pdf Celotno besedilo (784,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici