| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Tadeja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v slovenskem in nemškem pravu. Slovensko delovno pravo je urejeno v enotnem zakonu, medtem pa je nemško urejeno v različnih zakonih. Slovenska ureditev za odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva utemeljenost poslovnega razloga, ki se nanaša na prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitve zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih, tehnoloških in drugih podobnih razlogov. Preden delodajalec poda individualno odpoved, mora o tem obvestiti delavca in sindikat v primeru, če delavec tako zahteva. Preveriti mora tudi možnost odpovedi s ponudbo nove, kar pa ne velja za manjše delodajalce. Slovensko pravo v postopku kolektivnih odpuščanj zahteva obveščanje in posvetovanje s sindikati in obveščanje zavoda za zaposlovanje. Delodajalec je dolžan izdelati tudi program razreševanja presežnih delavcev in pridobiti soglasje sveta delavcev, če se delodajalčeve odločitve nanašajo na odpuščanje večjega števila delavcev. Po slovenskem pravu je zagotovljeno varstvo pred odpovejo določenim kategorijam delavcem, in sicer delavskim predstavnikom, starejšim delavcem, staršem in invalidom. Socialna upravičenost v okviru poslovnega razloga je v nemškem pravu povezana z nujnimi poslovnimi potrebami, ki se pojavijo v podjetju. To po sodni praksi predstavlja primere, ki so prav tako povezani z ekonomski, organizacijskimi razlogi ipd. Socialna upravičenost odpovedi se nadalje nanaša na to, da v podjetju ni možnosti nadaljnje zaposlitve in da je delavec na podlagi socialne izbire tisti, ki ga bo doletela odpoved. Po nemški ureditvi pri odpuščanju večjega števila delavcev obstaja obveznost obveščanja in posvetovanja s svetom delavcev in obveznost obveščanja urada za delo. V primeru sprememb v obratu se delodajalčeva obveznost nanaša na sprejetje sporazuma o uskladitvi interesov glede načrtovanih sprememb v obratu in sporazuma o socialnem načrtu. V nemškem pravu imajo posebno varstvo pred odpovedjo predstavniki delavcev, starši in invalidi.
Ključne besede: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, poslovni razlog, individualni odpusti, kolektivni odpusti, nemško pravo
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2781; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev (kolektivni odpust)
Uroš Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem proučeval institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. V obdobju po nastopu gospodarske in ekonomske krize v letu 2008 so podjetja prešla skozi razgibano obdobje preoblikovanj in reorganizacij. Znaten upad prihodkov, ki je v veliki meri posledica nepripravljenosti podjetij na vstop v krizno obdobje, je pripeljal do obsežnejšega odpuščanja zaposlenih tudi v slovenskem prostoru. Strošek dela je namreč eden izmed ključnih in najpomembnejših stroškov, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja. V nalogi sem proučeval možnosti optimiranja stroškov dela in predvsem analiziral, na kakšen način to počnejo v nekaterih drugih evropskih državah ter kakšne ukrepe lahko izvede delodajalec in zakonodajalec, da bi v čim večji meri zaustavil masovno odpuščanje. Osrednji del magistrske naloge je bil proučiti ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Sloveniji in ureditev primerjati z nekaterimi evropskimi državami. Zanimala me je predvsem razlika med individualnim odpustom iz poslovnega razloga in kolektivnim odpustom večjega števila zaposlenih. Proučil sem, kateri so koraki, ki jih mora delodajalec izvesti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu zaposlenih in še zlasti, kakšne so pasti, na katere mora paziti delodajalec v postopku odpuščanja iz poslovnih razlogov. Sodna praksa je tudi na področju kolektivnih odpustov doživela spremembe, ki sem jih analiziral. Zanimalo me je, kakšne so bile v tej zvezi spremembe delovnopravne zakonodaje ob zadnji reformi trga dela v letu 2013, predvsem pa, ali obstaja korelacija oziroma vzročna zveza med številom odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga in številom vloženih tožb iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter kakšno je gibanje števila tožb po letu 2014, ko je bil sprejet ZDR-1. Zakon o delovnih razmerjih je v slovenski delovnopravni prostor prinesel veliko mero fleksibilnosti in varne prožnosti. Pritisk gospodarske krize, ki se je izkazoval zlasti skozi veliko brezposelnost in togost ali rigidno urejenost nekaterih institutov v delovnopravnem okviru, sta omogočila pogoje za spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Proučil sem institute, ki delodajalcu omogočajo večjo fleksibilnost in ki so bili v veliki meri sprejeti za zajezitev skokovite in nenadzorovane rasti brezposelnosti ter masovnega odpuščanja. Menim, da je za presojo delovanja trga dela ključno pravilno razmerje med fleksibilnostjo in varno prožnostjo, ko so torej delodajalcu na voljo instrumenti in delovnopravni okvir, ki mu omogoča optimizacijo stroškov dela, ter na drugi strani socialna in pravna varnost delavca, ko je delavcu zagotovljen pričakovan standard varnosti v delovnem razmerju z delodajalcem. Proučil sem, kako sta se na krizo odzvali sosednji državi Republika Avstrija in Republika Hrvaška ter kateri so bili ključni ukrepi, ki sta jih državi sprejeli v okviru delovnopravnega področja. Zanimiv je še zlasti časovni pogled sprejemanja protikriznih ukrepov v primerjanih državah ter način sodelovanja vseh udeleženih strani v postopku sprejemanja reform, pri čemer mislim tako na predstavnike delavcev kot predstavnike delodajalcev. Velik del ukrepov, ki jih je v slovenskem prostoru še mogoče izvesti, spada zlasti na davčno področje, pri čemer sem v nalogi izpostavil obdavčitev dohodka. Analiziral sem primerjani državi in prišel do presenetljivih ugotovitev. Slovenija ima dejansko izrazito pretirano obdavčitev stroškov dela.
Ključne besede: kolektivno odpuščanje, downsizing, sodna praksa, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, fleksibilnost, varna prožnost, program razreševanja presežnih delavcev, obdavčitev stroškov dela
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1260; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici