| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRIMERJAVA ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI ZAKONODAJI
Tea Berginc, 2009, diplomsko delo

Opis: Že v začetku leta 2009 se je začela kazati tako imenovana »gospodarska kriza«. Posledice te je čutiti tudi na trgu dela. Občutno se je povečalo število odpovedi pogodb o zaposlitvi. Januarja 2009 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 11,6% več brezposelnih kot decembra 2008. Konec avgusta 2009 so statistični podatki pokazali še porast brezposelnosti glede na rezultate v istem obdobju lanskega leta in sicer za 45,2%. Glede na to, da je v letošnjem letu prišlo do velikega porasta brezposelnosti zaradi »gospodarska kriza«, ki je za seboj pripeljala t.i. odpuščanje delavne sile, se tako na strani delavcev kot na strani delodajalcev soočamo s kritiko delovno pravne zakonodaje. Kritike z obeh strani se predvsem nanašajo na ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato smo se odločili, da v diplomskem delu poskušamo ugotoviti, utemeljenost kritik na področju prekinitve delovnega razmerja. To pa smo poskušali ugotoviti tako, da smo soočili stališča s strani delavcev in s strani delodajalcev, nato pa smo primerjali slovensko in avstrijsko ureditev odpovedi delovnega razmerja. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. Prvi del obravnava teoretične osnove delovne zakonodaje, podlage delovnega razmerja, definicijo delovno razmerja, status delavec in delodajalca, posebej opredelimo pogodba o zaposlitvi ter oblike pogodb z namenom predstaviti pogodbenost delovnega razmerja. V nadaljevanju predstavimo oblike prenehanja pogodbe o zaposlitvi v slovenski in avstrijski zakonodaji. V drugem delu smo interpretirali anketni vprašalnik. S pomočjo te metode, smo želeli ugotoviti ali so delavci in delodajalci seznanjeni o vsebini delovne zakonodaje, predvsem pa, koliko poznajo različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Na tej podlagi sklepamo, na utemeljenost kritik odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter jih primerjamo z obema ureditvama. V zadnjem delu smo zapisali naše ugotovitve in potrdili oziroma zavrgli postavljene hipoteze.
Ključne besede: Zakon o delavnih razmerjih, Pogodba o zaposlitvi, Delavno razmerje, Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 4039; Prenosov: 641
.pdf Celotno besedilo (863,35 KB)

4.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA
Saša Drobnak, 2009, diplomsko delo

Opis: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča je eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in je bil v slovensko pravo po vzoru nemškega prava vnesen leta 2003. Takšno prenehanje pogodbe o zaposlitvi je posebnost, saj predstavlja nasprotje načelu reintegracije delavca. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko sodišče na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja. Trajanje delovnega razmerja sodišče ugotovi najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, nato prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter mu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Omejitev odškodnine je bila v slovensko zakonodajo vnesena z novelo ZDR-A, pred tem je zakon določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava. Lahko pa sodišče enako ugotovi tudi ne glede na predlog delavca v primeru, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Delavec — tožnik lahko zahtevek do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, brez privolitve delodajalca — toženca, spremeni tako, da zahteva, da sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, ker pa delavec ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, mu prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, ter odškodnino. Načeloma mora sodišče v skladu s procesnimi pravili odločati v mejah postavljenih zahtevkov. V primeru, ko sodišče kljub zahtevku delavca po reintegraciji ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče in razveže delovno razmerje, pa ne ravna v skladu s temi pravili. Problem v takšnem primeru predstavlja tudi določitev odškodnine, če delavec ni postavil zahtevka za določitev le te. Zakon je včasih določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava, kar je bila zelo ohlapna določba. Tako je zakonodajalec dopustil, da kriterije za določitev le te oblikuje sodna praksa. Po spremembi zakona še vedno niso določeni natančni kriteriji za določitev odškodnine, je pa določena njena najvišja višina. Bistvena razlika med nemško in slovensko ureditvijo navedenega instituta je ta, da mora biti v nemškem sistemu v primeru uporabe instituta vedno prisotna predpostavka, da ena od strank, bodisi delavec, bodisi delodajalec, meni, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. V slovenskem sistemu pa lahko sodišče o tem odloči samo, brez predloga strank.
Ključne besede: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, sodna razveza, odločanje brez predloga, odškodnina, tožbeni zahtevek, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, konvencija MOD št. 158, prenehanje delovnega razmerja, nezakonita odpoved delodajalca.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 4856; Prenosov: 776
.pdf Celotno besedilo (456,78 KB)

5.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5193; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)

6.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI JAVNEMU USLUŽBENCU
Tadeja Lutarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je s primerjavo ureditve posameznih institutov po ZJU in ZDR, torej s primerjavo javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju ter na podlagi sodne prakse, raziskati ali obstajajo razlike pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v javnem in zasebnem sektorju, in če obstajajo ali so potrebne. Nadalje me zanima ali povzroča razlog nesposobnosti v praksi probleme, torej kako je z razmejitvijo razloga nesposobnosti od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je lahko zdravstveno stanje (bolezen) javnega uslužbenca ali delavca razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na osnovi prebrane literature, sodne prakse in drugih virov, sem z metodo opisovanja (deskripcijsko metodo) pojasnila osnovne pojme, s pomočjo komparacijske in kompilacijske metode sem primerjala vire in obravnavala opisan problem. Ugotovila sem, da še vedno obstajajo razlike, določene so potrebne zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev in narave nalog, ki jih opravljajo, vendar pa se določene razlike zdijo nepotrebne. Razlike obstajajo glede sodnega varstva, definicije nesposobnosti, odpravnine, v iskanjih možnosti ohranitve zaposlitve. Poleg tega se v praksi pojavljajo težave pri razlikovanju odpovednega razloga nesposobnosti od krivdnega razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa je rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Bolezen ne more biti utemeljen odpovedni razlog, hkrati predstavlja diskriminatorno ravnanje. ZDR med odpovednimi razlogi ne pozna takšnega odpovednega razloga. Smiselno enako velja za javne uslužbence. Torej še vedno obstajajo nepotrebne razlike, ki javne uslužbence postavljajo v neenak položaj. ZJU bi naj urejal le take posebnosti, ki izvirajo iz narave dela javnih uslužbencev, ne pa ko gre za pravice enake vsebine, kot pri pravici do odpravnine, sodnem varstvu…
Ključne besede: delovno pravo, uslužbensko pravo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pravice javnih uslužbencev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, Komisija za pritožbe iz delovnih razmerij pri Vladi RS, pravice in obveznosti javnih uslužbencev Nemčiji
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 5074; Prenosov: 806
.pdf Celotno besedilo (591,40 KB)

7.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI
Nataša Prosenak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz razloga nesposobnosti kot enega izmed načinov prenehanja delovnega razmerja. Odpoved iz razloga nesposobnosti je oblika redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer delovno razmerje preneha po preteku odpovednega roka. Ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v slovenskem pravnem redu je nastajala v luči mednarodnopravne ureditve le te in je skladna s temeljnima mednarodnima dokumentoma, s Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (1982) s spremljajočim Priporočilom št. 166 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na pobudo delodajalca in z Evropsko socialno listino. Slovenska delovnopravna zakonodaja določa, da nesposobnost nastopi v primerih, ko: - delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno; - delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Posledica je, da delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja. Ugotovljena nesposobnost, tako dejanska — subjektivna kot objektivna, je po slovenski delovnopravni zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju vsebine razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti imajo ključno vlogo sodišča, ki v konkretnih primerih presojajo, ali je odpoved utemeljena in tako zakonita. Primerjalno gledano je avstrijski pravni red glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s posameznimi izjemami, v osnovi podoben slovenskemu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: delovno pravo – pogodba o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljeni razlogi – razlog nesposobnosti – postopek ugotavljanja nesposobnosti – odpovedni roki – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 7194; Prenosov: 1073
.pdf Celotno besedilo (376,09 KB)

8.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU STEČAJA DELODAJALCA
Svetlana Grilc, 2010, diplomsko delo

Opis: Nastop insolventnosti ter uvedba stečajnega postopka posledično privede do odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem, katerih delo postane nepotrebno. Gre za posebne primere odpovedi iz poslovnega razloga. Takšen način prenehanja delovnega razmerja je dandanes še preveč aktualen pojav, saj se podjetja srečujejo z nelikvidnostjo in gre za specifično situacijo, v kateri je pravočasno in pravilno izplačilo plač delavcem še posebej ogroženo. Prvi del diplomskega dela je namenjen opredelitvi pojma insolventnosti, opisom osnovnih značilnosti stečajnega postopka kot instituta stečajnega prava, ter opredelitvi posebnosti same odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, kot odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V drugem delu diplomske naloge pa je izpostavljeno varstvo terjatev delavcev v stečajnem postopku, kot ga zagotavljata Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem sladu Republike Slovenije. Terjatve delavcev predstavljajo predvsem neizplačane plače, odpravnine, nadomestila za neizrabljeni dopust, ipd. Za takšne položaje, dejanska stanja, ko delavec nastopa kot upnik, je potrebna posebna varstvena pravna ureditev, ki upošteva specifičnost položaja delavca ne le kot upnika, enakovrednega drugim upnikom, temveč je vključen tudi socialni vidik. V težavnem obdobju, v katerem se je znašlo gospodarstvo, je potrebno delavcem zagotoviti določeno stopnjo varstva zaposlitve, predvsem pa jih seznaniti s pravnimi možnostmi. V želji, da zaobjamem problematiko na način, ki ponuja vpogled nad celotnim postopkom, ki se v težavnih situacijah odvije pred očmi delavca, bom opisala še vlogo Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Ključne besede: postopki zaradi insolventnosti, stečaj, poslovni razlog, odpoved pogodbe o zaposlitvi, varstvo terjatev delavca.
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2792; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (432,23 KB)

9.
RAZMEJITEV REDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ KRIVDNEGA RAZLOGA OD RAZLOGA NESPOSOBNOSTI
Katja Grosek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je predstaviti redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, enakosti in različnosti v postopku ter predvsem vsebinske razlike v razlogu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi trajnosti delovnega razmerja morata imeti tako delavec kot tudi delodajalec pravico, da ga prenehata, vendar lahko delavec kadarkoli brez razloga preneha delovno razmerje, delodajalec pa mora navesti odpovedni razlog. Redna odpoved pa je le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prenehata pogodbo o zaposlitvi in s tem se preneha delovno razmerje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Posebnost redne odpovedi pa je v odpovednem roku. Redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti sta redni odpovedi na strani delodajalca, za kateri mora imeti utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Hkrati pa Zakon o delovnih razmerjih določa številne formalne zahteve, ki jih mora delodajalec izpolniti preden poda odpoved, da je le ta zakonita. Krivdni razlog je definiran kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Razlog nesposobnosti pa nastopi, ker delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali pa ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Oba odpovedna razloga sta navedena kot samostojna, vendar pa v praksi včasih prihaja do težav pri ločevanje med enim in drugim. Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi v Republiki Hrvaški je zelo podobna ureditvi v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved na strani delodajalca – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – ureditev v Republiki Hrvaški
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 4109; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (791,15 KB)

10.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA NA PRIMERIH MURINIH DELAVK
Sonja Neubauer, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi gospodarske krize je stečaj podjetij pogost pojav, zato se velikokrat pojavljajo tudi množična odpuščanja zaposlenih. Mura d.d. je primer stečaja velikega podjetja in odpuščanja velikega števila delavk in delavcev. Upravitelji Murinih družb v stečaju so odpovedali pogodbe o zaposlitvi 2635 zaposlenim. V primeru Mure d.d. v stečaju sta bila uporabljena dva delovnopravna instituta: odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja in odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Prva posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja je, da pogodbe o zaposlitvi odpoveduje upravitelj. ZDR določa, da upravitelj v stečajnem postopku odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno. Stečajna zakonodaja (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka upravitelja pooblašča za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Tako je upravitelj odgovoren tudi za odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odstop od splošne ureditve je tudi v krajšem odpovednem roku 15 dni. Tretja posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja se nanaša na varovane kategorije delavcev. V postopku stečaja ni posebnega varstva teh kategorij pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZDR upravitelju nalaga, da mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev upoštevati tudi pravila za kolektivne odpuste. To pomeni, da mora o nameravanih odpovedih večjemu številu delavcev pisno obvestiti sindikat in Zavod RS za zaposlovanje. Poleg posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, mora upravitelj upoštevati tudi vsa splošna pravila odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Da se zagotovi varstvo delavca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima delavec pravice in možnosti, ki jih lahko uveljavi. Delavec, potem ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi začetka stečaja nad delodajalcem, se lahko prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Delavci, ki so socialno ogroženi, imajo po Zakonu o socialnem varstvu in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih pravico na Centru za socialno delo zaprositi za pomoč. V primeru stečaja njihovega delodajalca so delavci lahko tudi stečajni upniki, če prijavijo svoje terjatve v stečajno maso v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Vse tiste terjatve delavcev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, so prednostne terjatve in jih ni treba prijavljati v stečajno maso. Med prednostne terjatve spada odpravnina, do katere imajo delavci po ZDR pravico. V primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, delavcem za njihove terjatve, ki jih imajo do delodajalca, jamči Javni jamstveni in preživninski sklad RS. Sklad poskrbi, da so poplačane privilegirane terjatve delavcev, ki jih predvideva ZJPSRS. Naslednja pravica delavca je pravno varstvo pri odpovedi. Če delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, meni, da je odpoved nezakonita, lahko v roku 30 dni zahteva ustrezno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primerih kolektivnih odpustov, tudi v primeru Mure, imajo odpuščeni delavci posebno prednostno pravico do zaposlitve, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. Da bi prikazala pravice delavca kot šibkejše stranke, sem analizirala primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja na primeru stečaja Mure d.d.
Ključne besede: stečaj, odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, varstvo delavcev, pravice delavcev, insolventnost delodajalca, terjatve, stečaj Mure d.d.
Objavljeno: 24.06.2011; Ogledov: 6900; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (700,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici