| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODPIS DAVKOV V DAVČNEM POSTOPKU
Andreja Šubernik Jerič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Ključne besede: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 2431; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
DAVČNA OBRAVNAVA DOHODKOV ČEZMEJNIH DELOVNIH MIGRANTOV V RS
Brigita Kočar Senekovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb in jo v Sloveniji ureja Zakon o dohodnini. Gre za dajatev, ki pomeni pomembno postavko v prihodkih državnega proračuna, kakor tudi za občutljivo področje pri davčnih zavezancih, ki so podvrženi plačevanju dohodnine od svojih dohodkov in premoženja. Zato kakršen koli poseg v obstoječ davčni sistem in morebitne spremembe terjajo temeljito preučitev posledic, tako na ravni države, kot v sferi davčnih zavezancev. Navedeni zakon je bil v preteklosti deležen že številnih sprememb in dopolnitev, katerih vzrok so bili različni razlogi, namen teh sprememb pa je bilo iskanje ustrezne davčne lestvice in davčnih olajšav, ki bi zagotavljale pravičen davčni sistem in upoštevale socialni položaj davčnih zavezancev. V letu 2005 uveljavljen Zakon o dohodnini (Zdoh-1), je uvedel bistveno novost na področju dohodninske obravnave zavezancev, saj je uvedel načelo obdavčitve po svetovnem dohodku ter s tem med davčne zavezance uvrstil tudi tiste rezidente, ki imajo svoj vir dohodka v tujini. Ker so ti dohodki podvrženi pravilom mednarodnega obdavčevanja, kar je urejeno z mednarodnimi pogodbami med posameznimi državami, ki določajo metode za odpravo dvojnega obdavčevanja, je navedena sprememba ZDoh-1 v letu 2005 najbolj prizadela rezidente z virom dohodka v sosednji Avstriji. V svojem diplomskem delu sem se v prvem delu lotila pregleda dohodnine v Republiki Sloveniji, pri čemer sem poseben poudarek namenila spremembam dohodninske zakonodaje v letu 2005 in v 2007, ki so pomembno vplivale na zavezance – rezidente, ki so zaposleni v tujini. Preučila sem splošne značilnosti dohodninske ureditve v sosednjih državah ter se v drugem delu lotila posebnosti obdavčevanja dohodkov z virom v tujini. Posebno pozornost sem namenila uvedbi posebne osebne olajšave za čezmejne delovne migrante, kot jo je uzakonila sprememba Zakona o dohodnini, uveljavljena v februarju 2010 ter posebni ureditvi za rezidente z virom dohodka v Avstriji, kot jo je uvedel v svojih spremembah Zakon o davčnem postopku v decembru 2009. Pri tem sem se dotaknila tudi težav, ki so se zaradi nedorečenosti pojavljale v praksi, pri davčnih zavezancih – čezmejnih delovnih migrantih. Ker živim v obmejnem območju, se vsakodnevno srečujem s sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci, ki so zaposleni v sosednji Republiki Avstriji, in njihova številna vprašanja v zvezi z obdavčitvijo njihovih dohodkov po letu 2005 ter velika nedorečenost in neusklajenost, na katero sem naletela ob iskanju odgovorov na vprašanja pri pristojnih organih ministrstva za finance oz. davčne uprave v letu 2006 in kasneje, so me vzpodbudila, da sem se aktivneje vključila v dogajanja v zvezi s spremembo davčne zakonodaje v delih, ki se nanašajo na obdavčevanje zavezancev z virom dohodka v tujini. Vsled navedenemu sem si za naslov diplomske naloge izbrala to tematiko.
Ključne besede: dohodnina, zavezanci, rezidenti, čezmejni delovni migranti, konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posebna osebna olajšava, posebna odmera dohodnine, odpis
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 3927; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (918,17 KB)

3.
OBVLADOVANJE TERJATEV IN OBLIKOVANJE POPRAVKOV VREDNOSTI NA PRIMERU TERME KRKA D.O.O.
Janja Bobič, 2012, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, ko lahko rečemo, da so edina stalnica spremembe, je za podjetje zelo pomembno, da se hitro prilagodi na različne zahteve svojih strank, okolice, panoge in na sploh gospodarstvu, če želi ostati in ohraniti svojo konkurenčnost. Napačne odločitve, ki jih sprejme poslovodstvo podjetja, so namreč lahko usodne za nadaljnje poslovanje podjetja. Iz tega razloga je treba posebno pozornost nameniti tudi kupcem storitev in izdelkov podjetja in vsem poslovnim partnerjem in jih izbirati z veliko mero preudarnosti in previdnosti. Po različnih raziskavah in na podlagi primera Term Krka, d. o. o., Novo mesto lahko rečem, da je finančna disciplina nekoliko slabša in se zaradi tega pojavljajo terjatve, ki bi glede na trenutno gospodarsko stanje nekoč lahko bile tudi razlog za likvidnostne težave podjetja. Predvsem je zaskrbljujoče, da ni najti sankcij, ki bi bile dovolj učinkovite, da bi se razmere opazno izboljšale, zato je nujno vedeti, kaj lahko sami storimo, da se zavarujemo pred nedisciplino plačevanja ter kako ravnati s kupci, ki niso plačali. Terjatvam se podjetje izogne tudi tako, da postavi kratke plačilne roke in takoj izstavi račun. Poleg tega pa mora podjetje imeti dober nadzor nad terjatvami, kupce pa je treba dodatno stimulirati s popusti za predplačilo. Terjatve je treba sproti spremljati in tudi ukrepati ob zamudah plačil ter na to opozoriti kupce pisno ali telefonsko. V primeru, da podjetje samo ne more rešiti plačila, lahko terjatev proda. Pri terjatvah se lahko poslužujemo tudi pobota in kompenzacij. Ta oblika zapiranja terjatev je še posebej priporočljiva za podjetja, ki imajo med svojimi dolžniki veliko pravnih oseb, ki zamujajo s plačili in pri katerih pravna izterjava ni racionalna. Kadar vsi možni ukrepi za poravnavo dolga oz. odpravo terjatev niso učinkoviti, se poslužujemo sodne izterjave dolga. Vendar mora tu podjetje ravnati preudarno in taktično. Najslabši možni razplet za podjetje je, da kupci ne poravnajo svojih obveznosti, kar pa za podjetje pomeni dodatne stroške in odpis terjatev
Ključne besede: terjatve, boniteta kupca, nadzor nad terjatvami, plačilni instrumenti, kompenzacije, pobot, pisni opomin, izterjava dolga, odpis terjatev
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 2436; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (759,59 KB)

4.
ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKA FIZIČNIH OSEB
Helena Jagodic, 2014, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga je namenjena raziskovanju področja, ki davčnim zavezancem omogoča, da lahko v socialni stiski davčni organ zaprosijo za posebno pomoč v obliki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka. Ker gre sicer za zelo široko področje, je tema tega diplomskega dela osredotočena na zgolj fizične osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Pri vsakem institutu so opisane njegove značilnosti, merila, ki jih morajo zavezanci izpolnjevati, izjeme, ki jih določa zakonodaja, dodana je vloga, ki jo zavezanec naslovi na davčni organ, opisani so posebni primeri institutov, razvoj zakonodaje na tem področju skozi čas, v diplomski nalogi pa je obravnavana tudi sodna praksa, ki se je tekom let razvila na področju odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka fizičnih oseb. S prijazno pomočjo Davčne uprave republike Slovenije je bila lahko k temu diplomskemu delu dodana tudi statistika obravnavanega področja za zadnjih nekaj let.
Ključne besede: davki, odpis, delni odpis, odlog, obročno plačilo davka
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1165; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (9,53 MB)

5.
ODPIS DAVČNEGA DOLGA FIZIČNIM OSEBAM KOT UKREP SOCIALNE POLITIKE
Marko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 969; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

6.
Vpliv pravil EU o državnih pomočeh na dokapitalizacije bank in analiza aktualne slovenske prakse
Uroš Goričan, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se avtor ukvarjam s vprašanjem nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti načina podelitve državnih pomoči bankam NLB d.d., NKBM dd., Abanka d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d., podeljenih v decembru 2013, in sicer z vidika zavezujočih in pravno-formalno nezavezujočih predpisov ter načel prava Evropske unije. Področje državnih pomoči sodi v okvir konkurenčnega prava zaradi česar je na podlagi določbe (b) točke prvega odstavka 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v izključni pristojnosti Evropske unije. Temeljna pravila glede pomoči, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, so podana v členih 107 do 109 PDEU, podrobnejši pravni okvir za finančne institucije pa tvori skupina začasnih kriznih pravil, izdanih s strani Evropske komisije v obliki sporočil (angl. communications). Zaradi dodelitve državnih pomoči, obravnavanih v tej magistrski nalogi, je bil v skladu z določbami Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru krize od 1. avgusta 2013 dalje noveliran slovenski Zakon o bančništvu (novela ZBan-1L), ki je s svojo spremenjeno dikcijo relevantnih določb omogočil ekspropriacijo imetnikov kvalificiranih terjatev (navadne delnice in kvalificirani finančni instrumenti) do dokapitaliziranih bank. Ustavnost tega oškodovanja imetnikov pravic iz vrednostnih papirjev je predmet ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS (zadeva št. U-I-295/13), ki je v zvezi z razlago sporočila Komisije, v skladu s katerim je Republika Slovenija izvedla celoten postopek podelitve državne pomoči bankam, na Sodišče EU predložilo v predhodno odločanje več pravnih vprašanj. Nekatera od teh vprašanj glede zgoraj navedenega sporočila je avtor pričujočega dela postavil kot hipoteze in jih poskušal odgovoriti ter s tem skušal predvideti odločitev Sodišča EU in posledično Ustavnega sodišča RS. Da bi bila napoved razpleta pravnega postopka pred Ustavnim sodiščem RS s čim višjo stopnjo verjetnosti pravilna, je narejena analiza sodne prakse Sodišča EU v zvezi z državnimi pomočmi finančnim institucijam, ker pa je Republika Slovenija pri obravnavani državni pomoči predvsem sledila »napotkom« iz zgoraj navedenega sporočila, je narejena tudi analiza sodne prakse glede (ne)zavezujoče narave tega pravnega akta, saj je nemalo očitkov, da sledenje sporočilu ni bilo potrebno. Podrobneje bodo analizirane tudi državne pomoči nizozemskim, ciprskim in portugalskim bankam, za katere so zaradi časa v katerem so bile podeljene, veljala enaka pravila kot v obravnavanem primeru slovenskih bank.
Ključne besede: državna pomoč, izjeme od prepovedi, finančne institucije, bail-out, bail-in, sporočilo Evropske komisije, odpis imetnikov vrednostnih papirjev
Objavljeno: 13.12.2016; Ogledov: 1145; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

7.
Posebni instituti davčnega postopka v razmerju do varstva javnega interesa in varstva pravic zavezancev
Marjan Špilar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Doktorska naloga z naslovom »Posebni instituti davčnega postopka v razmerju do varstva javnega interesa in varstva pravic zavezancev« obravnava pravno ureditev davčnega postopka s poudarkom na posebnih institutih davčnega postopka, s katerimi se pri pobiranju davkov posega v zelo občutljivo razmerje med zasebno in javno koristjo in s tem kolizijo interesov, pri čemer slednja ni absolutna in neomejena. V uvodnih poglavjih (drugem in tretjem) doktorske disertacije, je prikazan naš upravno postopkovni sistem, ki temelji na pravilih splošnega upravnega postopka in pravilih posebnih upravnih postopkov, med katerimi je eden najzahtevnejših in najobsežnejših prav gotovo davčni postopek. V tem delu disertacije je obravnavanih vrsto vprašanj in dilem glede preglednosti, sistematičnosti in popolnosti naše davčno postopkovne oziroma splošne davčne zakonodaje, kot tudi njene primerljivosti s tujimi pravnimi ureditvami. V osrednjem delu doktorske disertacije (četrto poglavje) so podrobno obravnavani in analizirani nekateri izbrani posebni instituti davčnega postopka in sicer zavezujoča informacija, samoprijava ter odpis, odlog in obročno plačevanje davkov za fizične osebe. Navedeni instituti so obravnavani z vidika namena normiranja v zakonu, ki se lahko odraža v nesorazmernem varovanju javne koristi pri pobiranju davkov oziroma nezadostnem varovanju pravic davčnih zavezancev pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti. Pri nekaterih posebnih institutih pa se pojavljajo tudi vprašanja in dileme glede njihove skladnosti z načelom pravne države in drugimi ustavnimi načeli, oziroma prekomernega poseganja v temeljne ustavne pravice zavezancev za davek. V zadnjem poglavju vsebinskega dela doktorske disertacije, so na kratko prikazani nekateri tuji instituti davčnega postopka, s katerimi se še dodatno krepi transparenten in enakopraven odnos do zavezancev pri pobiranju davkov, vendar jih naša davčna zakonodaja ne pozna. Celotna tematika je v doktorski disertaciji obravnavana s pravno teoretičnega in praktičnega vidika ter vidika domače in tuje sodne prakse. Pravno primerjalno pa je prikazana ureditev davčnega postopka in posebnih institutov v sosednji Republiki Avstriji, kot tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije.
Ključne besede: splošni upravni postopek, davčni postopek, davčni zavezanec, posebni instituti davčnega postopka, zavezujoča informacija, samoprijava, odpis, odlog in obročno plačevanje davkov za fizične osebe.
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 1371; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

8.
Načini odloga plačila davčnih zavezancev v sloveniji
Klarisa Raner, 2018, diplomsko delo

Opis: Po Zakonu o davčnem postopku lahko davčni organ dovoli fizičnim osebam odpis, delni odpis ali odlog plačila davka, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Obročno plačilo je možno v treh, dvanajstih ali štiriindvajsetih obrokih. Tako kot to velja za fizične osebe, sta tudi poslovnim subjektom omogočena odlog in obročno plačilo davka iz razloga naravne nesreče. Pravne osebe lahko odložijo in obročno plačajo davke ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Davčni zavezanec je trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolventnih postopkov. Obstajajo pa tudi posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka, s katerimi so davčnim zavezancem dane na voljo še dodatne možnosti poravnave davčne obveznosti, ki pomenijo izjemo od pogojev za odlog oziroma obročno plačilo, predvsem pa pomenijo poenostavitev postopkov tako za davčne zavezance in tudi za davčni organ. Po tej določbi zavezancu ni treba izpolnjevati nobenih posebnih kriterijev, zadošča zgolj vloga, v kateri izjavi, da davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku in da ne more zagotoviti zavarovanja. Davek se lahko odpiše tudi v drugih primerih. Tako se davek odpiše ob smrti fizične osebe, če ga ni mogoče izterjati iz zapuščine. Poleg tega se davek odpiše tudi pri pravni osebi, kadar ga ni mogoče izterjati od naslednika ali iz instrumenta zavarovanja. Kadar zastara pravica do izterjave oziroma vračila določenega davka, se ta prav tako odpiše.
Ključne besede: Odpis, delni opis, odlog, obročno plačevanje, hujša gospodarska škoda.
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (718,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici