| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Sušenje blata iz čistilne naprave odpanih voda
Urša Fišer, 2017, diplomsko delo

Opis: Ob kopičenju blata iz čistilnih naprav se strokovnjaki srečujejo s težavo, kako blato ekonomsko učinkovito pripraviti za sežig. Ena od metod je sušenje, ki sem jo v nalogi obširneje obdelala. Ob preučitvi strokovne literature, sem v raziskovalnem delu izvajala meritve in izračune s pomočjo numeričnega modeliranja. Na osnovi pridobljenih podatkov ugotavljam, da je že po drugi fazi sušenja dosežena zadostna vsebnost suhe snovi, vsako nadaljnje sušenje bi bilo ekonomsko neupravičeno. Metoda, ki je bila razvita za razpršilno sušenje zeolita, lahko služi za sušenje odpadnega blata na različnih čistilnih naprav, z ustreznimi prilagoditvami. Rezultati pa nam lahko pomagajo pri izbiri in dimenzioniranju ustrezne tehnologije za sušenje.
Ključne besede: odpadno blato, čistilna naprava, kinetika sušenja, numerična metoda, vzorci, odpadne vode
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 603; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo
Nastja Habjanič, 2019, magistrsko delo

Opis: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Ključne besede: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 186; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici