1. Analiza in uporaba odpadnega blata iz mesnopredelovalne industrije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeBorut Solina, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti trajnostne uporabe odpadnega blata, ki nastaja v mesnopredelovalni industriji. Namen našega dela je preučiti alternativne metode ravnanja z odpadnim blatom, s posebnim poudarkom na procesu torefikacije, ki omogoča izboljšanje kurilne vrednosti in zmanjšanje vsebnosti vlage v materialu.
V teoretičnem delu smo opisali delovanje čistilne naprave, iz katere smo pridobili vzorce, in proces torefikacije. Eksperimentalni del je vključeval termično obdelavo vzorcev pri različnih temperaturah in analizo njihovih fizikalnih ter kemijskih lastnosti. Ugotovili smo, da torefikacija znatno povečuje kurilno vrednost obeh vzorcev, "Sito" in "Flotat", pri čemer je toreficirano sito pri 350 °C doseglo najvišjo vrednost, toreficiran flotat pa pri 300 °C. Ugotovili smo tudi, da so toreficirani vzorci sita imeli višji masni delež fiksnega ogljika, medtem ko so toreficirani vzorci flotata imeli višji masni delež pepela, kar pojasni zakaj je imelo nižjo kurilno vrednost kot tudi razmerje goriv. Vsi dokazi strmijo k temu, da so toreficirani vzorci sita bolj primerni za kurjenje in za proizvodnjo energije kot toreficirani vzorci flotata. Glede adsorpcijskih sposobnosti pa smo ugotovili, da je material neprimeren za adsorpcijo fosfata, ker vzorci že vsebujejo fosfatne spojine, medtem ko je za adsorpcijo bakra je primeren. Iz vseh dobljenih rezultatov lahko z gotovostjo trdimo, da kot material za gorivo ter kot adsorbent za razne snovi, je sito toreficirano pri 350 °C, najbolj primerno za uporabo. Za flotat pa je najbolj primeren, ko je toreficiran pri 300 °C.
Rezultati so pokazali, da toreficirano blato predstavlja obetaven vir energije in učinkovit adsorbent za onesnaževala, kot je baker. Raziskava prispeva k razvoju trajnostnih praks v mesnopredelovalni industriji in odpira možnosti za nadaljnje raziskave o uporabi odpadnega blata v različnih aplikacijah. S tem delom smo potrdili, da je učinkovito ravnanje z odpadnim blatom ključno za zmanjšanje okoljskega vpliva in povečanje energetske učinkovitosti.
Ključne besede: Trajnost, torefikacija, adsorpcija, odpadno blato, čistilna naprava
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (4,29 MB) |
2. Analiza primernosti dehidracije blata na ČN Celje : magistrsko deloRok Stojnšek, 2023, magistrsko delo Opis: Zadnja leta se v Sloveniji ter tudi na ČN Celje srečujemo s problemom končne dispozicije blata. Količina blata, s katero se srečujemo na ČN Celje na letni ravni je 6000 ton, Toplarna Celje pa lahko za sežig sprejme zgolj 4000 ton.
V magistrski nalogi bomo najprej ovrednotili vse stroške, ki nastanejo pri trenutni obdelavi odpadnega blata. Preučili bomo različne možnosti uporabe blata. Blato nastaja dnevno in ga je potrebno dnevno odstranjevati iz sistema, zato se je pripravila analiza primernosti dehidracije. Ena izmed rešitev problematike odstranjevanja blata iz ČN Celje je, da se osredotočimo na ustrezno dehidracijo blata, druga pa, da dehidrirano blato dodatno sušimo in posledično zmanjšamo volumen ter težo. Pri obeh postopkih je treba upoštevati stroške v vseh fazah dehidracije, poleg stroškov investicije tudi stroške porabe energije in polimera, ter stroške odvoza ter sosežiga.
Ključne besede: gradbeništvo, odpadno blato, čistilna naprava, odpadne vode, komunala, centrifuga, stiskalna preša, sušenje blata, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 57
Celotno besedilo (5,36 MB) |
3. Analiza učinkovitosti delovanja čistilne naprave Veržej : diplomsko deloVito Nahberger, 2021, diplomsko delo Opis: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Ključne besede: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1158; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,95 MB) |
4. Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije : magistrsko deloMaja Štefanec, 2021, magistrsko delo Opis: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Ključne besede: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 2556; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,14 MB) |
5. Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo : magistrsko deloNastja Habjanič, 2019, magistrsko delo Opis: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Ključne besede: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Objavljeno v DKUM: 23.09.2019; Ogledov: 1992; Prenosov: 319
Celotno besedilo (2,43 MB) |
6. Sušenje blata iz čistilne naprave odpanih vodaUrša Fišer, 2017, diplomsko delo Opis: Ob kopičenju blata iz čistilnih naprav se strokovnjaki srečujejo s težavo, kako blato ekonomsko učinkovito pripraviti za sežig. Ena od metod je sušenje, ki sem jo v nalogi obširneje obdelala. Ob preučitvi strokovne literature, sem v raziskovalnem delu izvajala meritve in izračune s pomočjo numeričnega modeliranja.
Na osnovi pridobljenih podatkov ugotavljam, da je že po drugi fazi sušenja dosežena zadostna vsebnost suhe snovi, vsako nadaljnje sušenje bi bilo ekonomsko neupravičeno. Metoda, ki je bila razvita za razpršilno sušenje zeolita, lahko služi za sušenje odpadnega blata na različnih čistilnih naprav, z ustreznimi prilagoditvami. Rezultati pa nam lahko pomagajo pri izbiri in dimenzioniranju ustrezne tehnologije za sušenje.
Ključne besede: odpadno blato, čistilna naprava, kinetika sušenja, numerična metoda, vzorci, odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2322; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. |
