1. Študija adsorpcije lipofilnih snovi na bentonit : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeDavid Homšak, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je preučiti adsorpcijske sposobnosti bentonita za odstranjevanje lipofilnih snovi iz vodnih raztopin.
Vzorec bentonita smo karakterizirali; opravili analizo za določitev elementarne sestave z vrstičnim mikroskopom, izmerili zeta potencial in porazdelitev velikosti delcev. Vrednost zeta potenciala je znašala 0,229 mV. Povprečna velikost delcev je znašala 1833 nm. PDI pa je znašal 0,52.
Učinkovitost adsorpcije smo analizirali gravimetrično. Za ekstrakcijo smo uporabljali n-heksan. Na modelni raztopini sončničnega olja s koncentracijo 6,92 g/L smo ob dodatku 1 g bentonita in stresanju 18 h uspeli odstraniti 98,5 % lipofilnih snovi iz vodne raztopine. Eksperimentalni podatki sledijo Freundlichovi in Langmuirjevi izotermi, vendar je ujemanje večje z Freundlichovo. Zato sklepamo, da je adsorpcija večplastna. Adsorpcijska kapaciteta je znašala 2322 mg/g.
Bentonit smo preizkusili še na realnem vzorcu odpadne vode iz kozmetične industrije. Stresali smo 18 h ob dodatku 1 g bentonita. Učinkovitost adsorpcije je z naraščujočo koncentracijo lipofilnih snovi v vzorcu padala. Pri začetni koncentraciji 446 mg/L smo iz vodne raztopine vzorca uspeli odstraniti 93,0 % lipofilnih snovi. Raztopinam vzorca smo izmerili tudi pH. Ta je znašal ~7.1 in je s koncentracijo rahlo naraščal.
Izrabljeni bentonit smo poskusili regenerirati z 0,1 M razt. NaOH. Regenerirali smo 4 h. Postopek smo ponovili skupno štirikrat. Učinkovitost adsorpcije je že po prvi regeneraciji precej padla, po nadaljnih ponovitvah pa ni padala. Podaljšanje časa regeneracije na 18 h ni imelo vpliva. Dvig koncentracije na 2 M je zvišal obnovitev adsorpcijske sposobnosti s 30 na 50%. Regeneracija bentonita tako ni bila uspešna.
Ključne besede: bentonit, težkohlapne lipofilne snovi, adsorpcija, regeneracija, odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1205; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (2,74 MB) |
2. UPORABA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE UČINKOVITOSTI MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVRobert Ferlinc, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi raziskujemo čiščenje odpadnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah, ki so namenjene za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja, kot so enodružinske hiše ter manjši stanovanjski in poslovni objekti.
Opisujemo testiranje učinkovitosti male komunalne čistilne naprave z oznako MKČN 6PE z nazivno obremenitvijo 6 populacijskih ekvivalentov.
V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene evropske smernice, ki urejujejo področje odpadnih voda in njihovo implementacijo v slovenski pravni sistem. Natančneje opisujemo zahteve standarda SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 Male čistilne naprave do 50 PE – 3.del: Predizdelane in/ali na mestu postavitve sestavljene čistilne naprave za gospodinjske odplake (Standard), SBR tehnologijo čiščenja in princip čiščenja komunalne odpadne vode v čistilni napravi MKČN 6PE.
V eksperimentalnem delu naloge opisujemo izvedbo testiranja čistilne naprave v pogojih, ki jih določa Standard (delovanje pri nazivni obremenitvi, podobremenitvi (50% nazivne), nazivni obremenitvi s 24 h izpadom elektrike in nadobremenitvi (150% nazivne), predstavljamo vzorčenje in meritve na terenu, rezultate laboratorijske analize parametrov onesnaženja ter izračun učinkovitosti delovanja MKČN. Izračun učinkovitosti čiščenja čistilne naprave podajamo za parametre neraztopljene snovi (NS), kemijska potreba po kisiku (KPK) in biokemijska potreba po kisiku (BPK5).
MKČN 6PE je v vseh testiranih pogojih delovala ustrezno, merjeni parametri na iztoku iz čistilne naprave pa so bili usklajeni s predpisanimi mejnimi vrednostmi slovenske zakonodaje. Čistilna naprava je primerna za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja.
Ključne besede: Odpadna voda, čiščenje odpadne vode, mala komunalna čistilna naprava, kemijska potreba po kisiku, biokemijska potreba po kisiku, neraztopljene snovi
Objavljeno v DKUM: 29.01.2016; Ogledov: 3421; Prenosov: 440
Celotno besedilo (2,42 MB) |
3. Vpliv dejavnikov na vsebnost težkohlapnih lipofilnih snovi v vodiRok Gomilšek, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv temperature, časa in konzerviranja na vsebnost težkohlapnih lipofilnih snovi (TLS) v vzorcih industrijskih odpadnih vod. TLS so nepolarne ali šibko polarne snovi, ki imajo temperaturo vrelišča nad 250 °C. Gre za mineralna, rastlinska in živalska olja, maščobe, masti in voske. Po drugi definiciji gre za vsoto ekstrahiranih nepolarnih ogljikovodikov, ki so določeni z gravimetrično metodo po sušenju na temperaturi 80 °C. Vsebnost TLS smo določili z gravimetrično metodo, ki je temeljila na standardni metodi SIST ISO 11349:2011. Vzorec odpadne vode smo homogenizirali, ekstrahirali s heksanom, nato smo topilo odparili s pomočjo rotacijskega vakuumskega uparjalnika in vzorec stehtali. Rezultati kažejo, da se vsebnost TLS spreminja pod vplivom temperature in časa, medtem ko 7-dnevno konzerviranje pri temperaturi 4 °C in dodatek H2SO4 ohranita vsebnost TLS. Uporabljena metoda je tako primerna za analize, ki se izvedejo v roku 7 dni. Koncentracija TLS se poveča z dvigom temperature na 40 °C (višja ekstrakcijska hitrost) in zmanjša s časom (poteče proces oksidacije). V kislem mediju pri pH<2 poteče kislinska hidroliza lipofilnih snovi. Ugotovili smo, da na vsebnost TLS vplivata tudi čas tehtanja in stabilnost emulzij.
Ključne besede: težkohlapne lipofilne snovi, standardna metoda, vplivni dejavniki, industrijske odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2628; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. VALIDACIJA GRAVIMETRIČNE METODE ZA DOLOČANJE TEŽKOHLAPNIH LIPOFILNIH SNOVI V ODPADNIH VODAHMajda Mekić, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge ja potrditev pravilnosti pri določanju težkohlapnih lipofilnih snovi v odpadnih vodah in izlužkih odpadkov, v koncentracijskem območju med 10 mg/L in 500 mg/L.
Za določanje masti in olj lahko uporabljamo gravimetrijsko metodo, ki zajema skupino snovi, ki jih lahko ekstrahiramo z izbranim topilom pri definiranih pogojih dela. Ekstrakt zajame le nepolarno - lipofilno zmes snovi iz vzorca.
Določanje težkohlapnih lipofilnih snovi in njihova kvantitativna določitev je osnovana na ekstrakciji z izbranim ekstrakcijskim sredstvom. Po ekstrakciji z odparevanjem topilo odstranimo in s tehtanjem preostanka določimo množino ekstrahiranih snovi, ki predstavljajo težkohlapne lipofilne snovi v vzorcu.
V prvem delu diplomske naloge smo vpeljali metodo za laboratorijsko delo, nato pa bomo metodo ovrednotili oziroma izvedli postopek validacije, kjer bomo določili: mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, pravilnost, ponovljivost in obnovljivost na različnih vzorcih odpadnih vod.
Ključne besede: gravimetrija, težkohlapne lipofilne snovi, odpadne vode, izlužki odpadkov, validacija.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2013; Ogledov: 3113; Prenosov: 350
Celotno besedilo (2,45 MB) |
5. |
6. |
