| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermičnimi postopki
Aleksandra Verdnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Naraščajoča skrb za okolje in vse večje povpraševanje po varnih in trajnostnih bioloških materialih spodbujajo iskanje boljših in zelenih metod za izkoriščanje razpoložljivih naravnih stranskih proizvodov. Odpadna ovčja volna z visoko vsebnostjo keratina (95 %) je le eden izmed stranskih proizvodov, ki nastaja v tekstilni industriji. Smiselno bi bilo biorazgradljiv volneni keratin pretvoriti v komercialne biomateriale in jih uporabiti v nadaljnjih aplikacijah kot sekundarni proizvod. Pri tem ekstrakcija keratina iz odpadne volne s podkritično vodo predstavlja pomembno alternativo konvencionalnim procesom ekstrakcije. V okviru magistrskega dela smo iz odpadne volne izolirali keratin z uporabo podkritične vode. Izolacijo smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah med 150 °C in 250 °C in reakcijskem času od 5 min do 75 min. Najvišji izkoristek keratina smo dobili pri temperaturi 180 °C in času 60 min. S Fourierevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo potrdili prisotnost keratina v dobljenih produktih izolacije. Izoliranemu keratinu smo nato določili molekulsko maso z dvema različnima metodama; s poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecil sulfata (SDS-PAGE elektroforeza) in z uporabo gelske kromatografije. Molekulska masa keratina, nastalega pri reakciji izolacije, je med 4 kDa in 13 kDa. Molekulske mase keratina padajo z naraščanjem temperature.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, izolacija, podkritična voda, gelska kromatografija, elektroforeza
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

2.
Preučevanje vplivnih dejavnikov za izboljšanje koagulacije industrijske odpadne vode
Ana Garmut, 2020, diplomsko delo

Opis: Za industrijsko odpadno vodo je značilna zelo raznolika kemijska sestava. Veliko težavo predstavljajo predvsem visoke vrednosti težkohlapnih lipofilnih snovi (TLS) ter anionskih in neionskih tenzidov. Toksičnost industrijske odpadne vode lahko zmanjšamo s pomočjo fizikalno-kemijskih metod čiščenja, kot so koagulacija, biološke metode in napredni oksidacijski postopki. Cilj diplomskega dela je določiti uspešnost čiščenja različnih industrijskih odpadnih vod s postopkom koagulacije/flokulacije in naprednimi oksidacijskimi postopki pri različnih pogojih. Nadaljnji cilj je analizirati učinkovitost glede na prvo in drugo fazo čiščenja različnih odpadnih vod ter predpostaviti najboljše kombinacije čiščenja. Osredotočamo se predvsem na kombinacijo t. i. Fenton-like reakcije in flokulacije, tudi v obratnem vrstnem redu. Železov sulfat preizkušamo kot koagulant in Zetag kot flokulant. Določamo vsebnost tenzidov in TLS v neobdelanih in obdelanih odvzetih vzorcih. Merimo količino nastalega blata. Ugotavljamo, da s povečanjem volumna dodanega koagulanta vedno ne dosežemo večje učinkovitosti čiščenja, temveč lahko povzročimo ravno obraten učinek. Rezultati kažejo, da je Jar-test glede na dane vzorce najprimernejši postopek za čiščenje odpadnih voda. Sledi mu dvofazna obdelava (Jar-test in UV/H2O2). Obratna kombinacija, kjer vzorce najprej obdelamo z naprednimi oksidacijskimi postopki in šele nato z Jar-testom, dajo slabše rezultate.
Ključne besede: koagulacija, Jar-test, industrijska odpadna voda, napredni oksidacijski postopki, blato
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 102; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije
Laura Jug, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.
Ključne besede: sediment, odpadna voda, mlečno predelovalna industrija, polielektroliti, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

4.
Učinkovitost filtrirne stiskalnice kot metode predčiščenja kompostne odpadne vode
Denisa Peršon Varga, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Ključne besede: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 487; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
Preiskava in analiza čistilnih krp
Sabina Lašič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo čistilne krpe s trgovskim nazivom ENJO. Na podlagi preiskav in analiz smo dokazali funkcijske lastnosti krp. Značilno za njih je, da se v načinu delovanja znatno razlikujejo od običajnih izdelkov za čiščenje oziroma gospodinjsko rabo, saj tako imenovana »high-tech« tehnologija zagotavlja izdelke s pomočjo katerih je možno zaključiti na okolju prijaznejše čiščenje ob zmanjšani porabi vode in energije v primerjavi z običajnimi čistilnimi krpami. V praktičnem delu smo se odločili za preiskavo čistilnih krp. Ker pa je podjetje ENJO osredotočeno na okoljevarstvo, smo opravili tudi analizo odpadne vode, ki nastane po čiščenju z alternativnimi čistili.
Ključne besede: čistilna krpa, vlakna, čistila, umazanija, maščoba, voda, odpadna voda, KPK, okoljevarstvo
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 246; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Primerjava vsebnosti mikroplastike v odpadni vodi in odpadnem blatu komunalnih čistilnih naprav
Tomaž Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: V komunalni odpadni vodi je vedno večja prisotnost mikroplastike. Ta se med čiščenjem koncentrira na čistilni napravi, kar nalaga komunalnim čistilnim napravam veliko odgovornost koliko mikroplastike se izpusti nazaj v okolje in koliko se je zadrži ter kar se z zdržano mikroplastiko zgodi. V diplomskem delu smo s pomočjo postopkov filtracije, kemijske oksidacije, usedanja in dekantiranja izolirali mikroplastiko iz vodnih vzorcev ter vzorcev blata. Delce mikroplastike smo preučili pod optičnim mikroskopom ter jih karakterizirali z infrardečo spektroskopijo. S pomočjo infrardeče spektroskopije smo določili prisotnost značilnih funkcionalnih skupin v vzorcu mikroplastike, posnete spektre smo primerjali z referenčnimi spektri različnih polimernih materialov z znano strukturo. Določili smo tudi mase trdnih snovi po dveh filtracijah vzorcev vode in blata, ter določili uspešnost kemijske oksidacije organskih snovi.
Ključne besede: mikroplastika, komunalne čistilne naprave, odpadna voda, infrardeča spektroskopija, filtracija, sedimentacija
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 489; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

7.
Napredne tehnologije za pred/obdelavo muljev in razvoj novih materialov iz le-teh
Simona Zvonar, Lidija Fras Zemljič, 2019, magistrsko delo

Opis: Blato, ki je nastaja na čistilnih napravah odpadnih voda, je precejšn problem. Ustrezno ravnanje z odpadno vodo je prioriteta pri upravljanju z vodami. Ne glede na to, v kolikšni meri se čistijo odpadne vode, te tvorijo določeno količino blata (0,5 kg blata/m³ odpadne vode) – pojavlja se torej kot stranski produkt, ki ga je treba odstraniti v skladu z zakonskimi predpisi. V pričujočem delu so podrobneje opisani možni zaključni postopki in odlaganje blata iz čistilne naprave za odpadne vode. V magistrskem delu smo se osredotočili na ponovno uporabo blata - za razvoj novih materialov, ki se lahko uporabljajo na področju kmetijstva kot gnojilo/ojačevalci humusa ali pa za toplotno obdelavo. Pred začetkom eksperimentalnega dela smo morali blato dehidrirati. Testiranje blata v laboratoriju za tvorbo potencialnega goriva je potekalo s kemijsko analizo, merjenjem vsebnosti vlage, določevanje kurilne vrednosti in klora.. V drugem poskusu smo na osnovi kalilnega in rastnega testa pridobili rezultate, ki kažejo, ali je blato primerno za uporabo v kmetijske namene.
Ključne besede: komunalna odpadna voda, čiščenje odpadne vode, obdelava odpadnega mulja, gnojilo, gorivo
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 604; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Čiščenje odpadne vode tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim bioreaktorjem in predobdelava s Fentonovo oksidacijo
Larisa Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj naloge je bil obdelati surovo odpadno vodo hrvaškega tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim biološkim reaktorjem (ang. Sequence Batch Reactor (SBR)) do te mere, da bodo zadoščeni kriteriji zapisani v obratovalnem dovoljenju podjetja. Proces čiščenja s šaržnim biološkim reaktorjem smo izbrali zaradi cenovne ugodnosti, nezahtevnosti procesa in neuporabe kemikalij v procesu čiščenja. Proces čiščenja odpadne vode v šaržnem bioreaktorju je identičen procesu samočiščenja, ki poteka v naravi, s to razliko, da poteka hitreje zaradi velike koncentracije mikroorganizmov v aktivnem blatu. Analize vzorcev surove in prečiščene odpadne vode smo opravljali na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NZLOH) v Mariboru. Od podjetja Galeb d. d. smo pridobili šest vzorcev surove odpadne vode, ki smo jih v petih procesih čistili le v šaržnem bioreaktorju, v šestem procesu pa smo testno izvedli še predobdelavo s Fentonovo oksidacijo, ki ji je sledil standardni postopek čiščenja v SBR. Za predobdelavo odpadne vode smo se odločili predvsem zaradi želje po zmanjšanju obarvanosti prečiščene odpadne vode. Od enajstih parametrov, ki so presegali maksimalno dovoljeno koncentracijo (MKD), določeno z obratovalnim dovoljenjem podjetja, smo jih s procesom čiščenja v SBR uspeli zmanjšati šest. V šestem procesu, kjer smo odpadno vodo pred vstopom v SBR obdelali s Fentonovo oksidacijo, nam je v povprečju uspelo zmanjšati vrednost spektralnega absorpcijskega koeficienta (SAK) na zadanih valovnih dolžinah kar za 96,89 %. Prav tako se je predobdelava s Fentonovo oksidacijo izkazala kot učinkovito pri zmanjševanju kemijske potrebe po kisiku (KPK), ki je bila v vseh iztokih iz SBR pod MDK.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, šaržni bioreaktor, Fentonova oksidacija, spektralni absorpcijski koeficient, kemijska potreba po kisiku
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 414; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
Možnost vračanja destilata po čiščenju odpadne vode v tehnološke procese izdelave Al ulitkov
Neža Mikš, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je najti primerno tehniko za čiščenje kondenzata, ki smo ga dobili z vakuumskim uparjanjem odpadne tehnološke vode v podjetju LTH Castings. Preučili smo vpliv onesnaženosti vstopne vode iz nevtralizacijskega rezervoarja na kakovost kondenzata. Na začetku so prikazane analize kondenzata, ko so bile na uparjalnik vezane odpadne vode iz procesov tlačnega litja, mehanske obdelave ter pranja ulitkov. Proti koncu izvajanja diplomskega dela pa je bil proces nadgrajen tako, da so se na uparjanje prevezale samo odpadne vode s pralnih strojev. Ugotovili smo, da je to smiselno, saj je kakovost kondenzata pralnih vod boljša, ker le-ta ne vsebuje hladilno-mazalnih emulzij in emulgiranih minearalnih olj. Na fakulteti smo preizkusili razpoložljive tehnike za naknadno čiščenje kondenzata. Analize kondenzata in vstopne vode smo opravljali sami, paralelno smo pa vzorce pošiljali v zunanje laboratorije. Zaradi uporabe različnih vrst kemikalij pri izdelavi in proizvodnji aluminijevih ulitkov imamo opravka z odpadno vodo kompleksne sestave. Pri delu smo dobili najboljše rezultate ob predhodnjem redčenju kondenzata v poskusu adsorpcije na aktivno oglje, ampak v industriji to ni smiselno izvajati, zato nismo prišli do konkretnejših rezultatov. Prišli smo do zaključkov, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem delu na tem projektu. Ugotovili smo tudi, da bi bilo smisleno pred uporabo novih kemikalij v procesu, narediti pilotni test, da se ugotovijo možne posledice nove kemikalije na kakovost kondenzata.
Ključne besede: Uparjanje, ultrafiltracija, kondenzat, odpadna voda, KPK, obdelava odpadnih vod v kovinski industriji, tlačno litje Al zlitin
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 334; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

10.
Optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode
Primož Vouk, 2018, diplomsko delo

Opis: Vse ostrejši zakonodajni predpisi zahtevajo primerno in učinkovito predobdelavo in čiščenje industrijske odpadne vode. V ta namen je bila izvedena optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode iz kovinsko predelovalne industrije tako, da je voda po postopku čiščenja primerna za ponovno uporabo v industrijskem procesu in ali vsaj za izpust v javno kanalizacijo. Cilj raziskave je bil iz industrijske odpadne vode odstraniti ione težkih kovin (aluminijeve-Al3+, bakrove-Cu2+ in železove Fe3+ ione). V raziskavi smo vzorcem industrijske odpadne vode analizirali fizikalno-kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, neraztopljene snovi, usedljive snovi, motnost, kemijsko potrebo po kisiku-KPK, biokemijsko potrebo po kisiku-BPK5 in koncentracijo Al3+, Cu2+ in Fe3+ ionov). Na vzorcih odpadne vode smo najprej preverili vpliv variiranja pH vrednosti, učinkovitost postopka nanofiltracije in flokulacije, ter na podlagi primerjave rezultatov pred in po čiščenju definirali optimalni postopek čiščenja. Eksperimenti so pokazali, da s postopkom nanofiltracije pri delovnem tlaku 10 bar, tangencialnem pretoku 1,6 L/min in izbrano NF2 membrano ter s predčiščenjem (7-12 µm filter) in variiranjem pH vrednosti s 5M HCl učinkovito odstranimo do 97% ionov Al3+, Cu2+ in Fe3+. Kot učinkovita metoda za čiščenje industrijske odpadne vode se je izkazala tudi flokulacija s flokulacijskim sredstvom CWL40 pri 160 obr/min in s 5 min končnim usedanjem. S postopkom flokulacije smo ione Al3+, Cu2+ in Fe3+ odstranil med 90-98%. Na podlagi rezultatov znižanja vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov pod MDK za izpust v kanalizacijo, se je kot bolj zanesljiv proces čiščenja realne industrijske odpadne vode izkazal postopek nanofiltracije, s predčiščenjem in variiranjem pH vrednosti.
Ključne besede: industrijska odpadna voda, nanofiltracija, variiranje pH vrednosti, flokulacija, ioni težkih kovin, aluminij, baker, železo
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 820; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici