| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Separacija vrednih spojin iz lupin granatnega jabolka
Ema Šušteršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Lupina granatnega jabolka vsebuje veliko vrednih komponent, ki so dobri tudi za naše zdravje. Namen diplomske naloge je bil preučiti izkoristke ekstrakcije lupin granatnega jabolka ter koncentracijo vrednih spojin v ekstraktih. Uporabili smo dve različni ekstrakcijski metodi, enostopenjsko ekstrakcijo s podkritično vodo in dvostopenjsko ekstrakcijo, kjer smo v prvi stopnji uporabili konvencionalno ekstrakcijo z vodo ali etanolom, v drugi stopnji pa smo ekstrakt pridobljen v prvi stopnji ponovno ekstrahirali v podkritični vodi. Cilj raziskave je bil pridobiti ekstrakte s čim višjo vsebnostjo elagne kisline. V ta namen smo preučili tudi možnost koncentriranja elagne kisline v ekstraktih s spiranjem ekstraktov z metanolom. Rezultati raziskav kažejo, da se izkoristek enostopenjske ekstrakcije lupin granatnega jabolka znižuje z višanjem temperature, pri tem pa se zvišuje izkoristek trdne faze v reakcijski zmesi, ki predstavlja netopni del. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov v ekstraktih. Ugotovili smo, da se pri zviševanju temperature v enostopenjski ekstrakciji vsebnost celokupnih fenolov in flavonoidov zmanjšuje. V vseh ekstraktih lupin granatnega jabolka smo zaznali visoko antioksidativno aktivnost (več kot 80 %). S tem lahko potrdimo visoko vsebnost antioksidativnih komponent v lupini granatnega jabolka. S pomočjo HPLC analize smo določili vredne komponente (elagna kislina, 5-HMF, 5-metilfurfural, furfural) v posameznih ekstraktih. Ugotovili smo, da dobimo pri dvostopenjski ekstrakciji višjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktih, ko uporabimo v prvi stopnji kot topilo etanol (473,4 mg/g ekstrakta elagne kisline). Najvišjo vsebnost pa dobimo, ko ta ekstrakt koncentriramo še z metanolom in znaša 618,6 mg/g ekstrakta. V primeru enostopenjske ekstrakcije s podkritično vodo dobimo najvišjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktu pridobljenem pri 250 °C in 3 min, in sicer 153 mg elagne kisline/g ekstrakta. Poleg elagne kisline smo v enostopenjski ekstrakciji analizirali tudi koncentracijo 5-HMF, furfurala in 5-metilfurfurala, ki pa so prisotni v bistveno nižjih koncentracijah.
Ključne besede: Granatno jabolko (Punica granatum L), totalni fenoli, totalni flavonoidi, elagna kislina, antioksidativnost, podkritična voda, biooglje, odpadna biomasa
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 150; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

2.
Uporaba pod- in nadkritične vode za predelavo odpadne plastike
Maja Čolnik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava kemijsko razgradnjo najpogosteje uporabljenih plastičnih odpadkov z uporabo pod- in nadkritične vode v uporabne produkte. Doktorsko disertacijo smo razdelili na tri dele. V prvem delu doktorske disertacije smo izvedli hidrotermično razgradnjo brezbarvnih in barvnih odpadnih PET plastenk. Poskuse smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250-400 °C in reakcijskem času od 1-30 minut. Pri hidrolizi PET odpadkov so nastali primarni in sekundarni produkti. Glavni produkt razgradnje je bila TPA, ki smo jo po reakciji prečistili in določili izkoristek reakcije. Ugotovili smo, da pri 300 °C in 30 min v podkritični vodi dobimo najvišje izkoristke TPA iz brezbarvnih (90,0 ± 0,4% ) kot tudi iz barvnih (85,0 ± 0,2%) PET odpadnih plastenk. Čistote nastalih TPA smo analizirali s pomočjo HPLC, FTIR in TGA/DSC metod in ugotovili, da so njihove čistote zelo visoke in znašajo med 93-98%. Tekom reakcije so nastajali sekundarni produkti, kot so benzojska kislina, 1,4-dioksan, acetaldehid, IPA in CO2. S pomočjo analiziranih komponent v vodni in plinski fazi smo predpostavili mehanizem razgradnje PET odpadkov. Ocenili smo ekonomski in okoljski vpliv hidrotermične razgradnje PET. Ugotovili smo, da če bi povečali laboratorijski proces na industrijsko merilo, bi na letni ravni dosegli dobiček od prodaje TPA in bi znašal okrog 81 000 €. Pri tem bi kemijsko degradirali skoraj 1400 ton PET odpadkov. Okoljsko analizo hidrotermične razgradnje PET smo izvedli s pomočjo programske opreme OpenLCA in bazo podatkov Ecoinvent 3.6. Ugotovili smo, da so k splošnemu obremenjevanju okolja največ prispevale kategorije morska ekotoksičnost, globalno segrevanje in toksičnost za ljudi. Prav tako smo tekom študije o razgradnji PET odpadkov v podkritični vodi predstavili tudi kinetiko razgradnje kot ireverzibilno zaporedno reakcijo, kjer smo določili, da so reakcije za vse razgradne produkte 1.reda. V drugem delu doktorske disertacije smo v nadkritični vodi degradirali poliolefine (PE in PP). Študirali smo razgradnjo PE in PP odpadne plastike ter za primerjavo degradirali še osnovni LDPE. Prav tako smo spremljali vpliv katalizatorja ocetne kisline na potek, razgradnjo in sestavo nastalih produktov. Eksperimente smo izvajali od 380 °C do 450 °C. Tekom razgradnje so v primeru PP in PE odpadkov nastale štiri faze oljna, plinska, vodna in trdna, med tem ko so v primeru osnovnega LDPE nastale le tri faze. Trdni preostanek pri PP in PE odpadkih smo pripisali razpadu aditivov. Metodo za določevanje lahkih ogljikovodikov in CO2 v plinski mešanici smo tudi razvili in validirali. Plinska faza je vsebovala lahke ogljikovodike (C1 do C6) in CO2, medtem ko oljno fazo po večini sestavljajo nasičeni in nenasičeni alifatski ogljikovodiki, aliciklični ogljikovodiki, aromatski ogljikovodiki in alkoholi. V primeru dodatka ocetne kisline smo ugotovili rahlo povišanje nastanka metana in CO2 v nastali plinski mešanici, zaradi razgradnje ocetne kisline v nadkritični vodi. Z višanjem reakcijskih pogojev je nastajalo manj oljne in več plinske faze. Na osnovi pridobljenih podatkov smo predstavili možen mehanizem razgradnje PP in PE v nadkritični vodi. V tretjem delu doktorske disertacije smo študirali razgradnjo PVC odpadkov v nadkritični vodi pri temperaturi od 400-425 °C in časih od 30-60 min. Ugotovili smo, da PVC odpadki razpadejo na oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Maso kloridnih ionov v vodni fazi smo določili s pomočjo titracijske metode. Pri 400 °C in 30 min smo dobili najvišji izkoristek. Kemijsko sestavo oljne in plinske faze smo določili s pomočjo GC/MS metode. Ugotovili smo, da oljna faza podobno kot pri PE ali PP v glavnem vsebuje nasičene in nenasičene alifatske ogljikovodike, aliciklične ogljikovodike, aromatske ogljikovodike in alkohole. V primeru PVC plastike, pa smo v oljni fazi zasledili še halogenirane ogljikovodike (kloroalkane). Plinska faza je vsebovala le lahke ogljikovodike in CO2.
Ključne besede: Pod- in nadkritična voda, odpadna plastika, kemijsko recikliranje, polietilen tereftalat, polietilen, polipropilen, polivinilklorid, kinetika, tereftalna kislina, benzojska kislina, acetaldehid, 1, 4- dioksan, izoftalna kislina, plini, ogljikovodiki, surovo olje, gorivo
Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 307; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

3.
Izzivi in potenciali uporabe procesa osmoze pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda
Rebeka Kogelnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tekstilne industrije po vsem svetu letno proizvedejo ogromne količine odpadnih voda. Te pa zaradi svoje onesnaženosti predstavljajo velik okoljski problem. Proces osmoze pa zaradi ekonomičnosti in učinkovitosti v zadnjih letih kaže velik potencial pri obdelavi odpadnih voda. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati obdelave sintetičnih tekstilnih odpadnih voda s procesom osmoze. Tekstilne vode so bile pripravljene po recepturi iz industrijskega tekstilnega obrata v tovarni Galeb d.d. v Omišu, na Hrvaškem. Pri procesu osmoze smo uporabljali biomimetične membrane z vstavljenimi molekulami proteina akvaporina. Zanimalo nas je, kako na proces vpliva spreminjanje različnih parametrov filtracije. Spreminjali smo pH vhodne raztopine, pretok črpalke, koncentracijo barvila, koncentracijo in vrsto gonilne raztopine, volumen raztopin in smer toka. Rezultati kažejo, da je proces osmoze učinkovit pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Na proces bistveno vpliva izbor primerne gonilne sile, zagotoviti pa je potrebno dovolj visoko razliko v osmotskih tlakih med vhodno in gonilno raztopino.
Ključne besede: proces osmoze, tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, biomimetične membrane
Objavljeno: 26.05.2021; Ogledov: 259; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (11,52 MB)

4.
Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermičnimi postopki
Aleksandra Verdnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Naraščajoča skrb za okolje in vse večje povpraševanje po varnih in trajnostnih bioloških materialih spodbujajo iskanje boljših in zelenih metod za izkoriščanje razpoložljivih naravnih stranskih proizvodov. Odpadna ovčja volna z visoko vsebnostjo keratina (95 %) je le eden izmed stranskih proizvodov, ki nastaja v tekstilni industriji. Smiselno bi bilo biorazgradljiv volneni keratin pretvoriti v komercialne biomateriale in jih uporabiti v nadaljnjih aplikacijah kot sekundarni proizvod. Pri tem ekstrakcija keratina iz odpadne volne s podkritično vodo predstavlja pomembno alternativo konvencionalnim procesom ekstrakcije. V okviru magistrskega dela smo iz odpadne volne izolirali keratin z uporabo podkritične vode. Izolacijo smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah med 150 °C in 250 °C in reakcijskem času od 5 min do 75 min. Najvišji izkoristek keratina smo dobili pri temperaturi 180 °C in času 60 min. S Fourierevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo potrdili prisotnost keratina v dobljenih produktih izolacije. Izoliranemu keratinu smo nato določili molekulsko maso z dvema različnima metodama; s poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecil sulfata (SDS-PAGE elektroforeza) in z uporabo gelske kromatografije. Molekulska masa keratina, nastalega pri reakciji izolacije, je med 4 kDa in 13 kDa. Molekulske mase keratina padajo z naraščanjem temperature.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, izolacija, podkritična voda, gelska kromatografija, elektroforeza
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 338; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

5.
Preučevanje vplivnih dejavnikov za izboljšanje koagulacije industrijske odpadne vode
Ana Garmut, 2020, diplomsko delo

Opis: Za industrijsko odpadno vodo je značilna zelo raznolika kemijska sestava. Veliko težavo predstavljajo predvsem visoke vrednosti težkohlapnih lipofilnih snovi (TLS) ter anionskih in neionskih tenzidov. Toksičnost industrijske odpadne vode lahko zmanjšamo s pomočjo fizikalno-kemijskih metod čiščenja, kot so koagulacija, biološke metode in napredni oksidacijski postopki. Cilj diplomskega dela je določiti uspešnost čiščenja različnih industrijskih odpadnih vod s postopkom koagulacije/flokulacije in naprednimi oksidacijskimi postopki pri različnih pogojih. Nadaljnji cilj je analizirati učinkovitost glede na prvo in drugo fazo čiščenja različnih odpadnih vod ter predpostaviti najboljše kombinacije čiščenja. Osredotočamo se predvsem na kombinacijo t. i. Fenton-like reakcije in flokulacije, tudi v obratnem vrstnem redu. Železov sulfat preizkušamo kot koagulant in Zetag kot flokulant. Določamo vsebnost tenzidov in TLS v neobdelanih in obdelanih odvzetih vzorcih. Merimo količino nastalega blata. Ugotavljamo, da s povečanjem volumna dodanega koagulanta vedno ne dosežemo večje učinkovitosti čiščenja, temveč lahko povzročimo ravno obraten učinek. Rezultati kažejo, da je Jar-test glede na dane vzorce najprimernejši postopek za čiščenje odpadnih voda. Sledi mu dvofazna obdelava (Jar-test in UV/H2O2). Obratna kombinacija, kjer vzorce najprej obdelamo z naprednimi oksidacijskimi postopki in šele nato z Jar-testom, dajo slabše rezultate.
Ključne besede: koagulacija, Jar-test, industrijska odpadna voda, napredni oksidacijski postopki, blato
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije
Laura Jug, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.
Ključne besede: sediment, odpadna voda, mlečno predelovalna industrija, polielektroliti, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 318; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Učinkovitost filtrirne stiskalnice kot metode predčiščenja kompostne odpadne vode
Denisa Peršon Varga, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Ključne besede: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 606; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Preiskava in analiza čistilnih krp
Sabina Lašič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo čistilne krpe s trgovskim nazivom ENJO. Na podlagi preiskav in analiz smo dokazali funkcijske lastnosti krp. Značilno za njih je, da se v načinu delovanja znatno razlikujejo od običajnih izdelkov za čiščenje oziroma gospodinjsko rabo, saj tako imenovana »high-tech« tehnologija zagotavlja izdelke s pomočjo katerih je možno zaključiti na okolju prijaznejše čiščenje ob zmanjšani porabi vode in energije v primerjavi z običajnimi čistilnimi krpami. V praktičnem delu smo se odločili za preiskavo čistilnih krp. Ker pa je podjetje ENJO osredotočeno na okoljevarstvo, smo opravili tudi analizo odpadne vode, ki nastane po čiščenju z alternativnimi čistili.
Ključne besede: čistilna krpa, vlakna, čistila, umazanija, maščoba, voda, odpadna voda, KPK, okoljevarstvo
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 348; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

9.
Primerjava vsebnosti mikroplastike v odpadni vodi in odpadnem blatu komunalnih čistilnih naprav
Tomaž Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: V komunalni odpadni vodi je vedno večja prisotnost mikroplastike. Ta se med čiščenjem koncentrira na čistilni napravi, kar nalaga komunalnim čistilnim napravam veliko odgovornost koliko mikroplastike se izpusti nazaj v okolje in koliko se je zadrži ter kar se z zdržano mikroplastiko zgodi. V diplomskem delu smo s pomočjo postopkov filtracije, kemijske oksidacije, usedanja in dekantiranja izolirali mikroplastiko iz vodnih vzorcev ter vzorcev blata. Delce mikroplastike smo preučili pod optičnim mikroskopom ter jih karakterizirali z infrardečo spektroskopijo. S pomočjo infrardeče spektroskopije smo določili prisotnost značilnih funkcionalnih skupin v vzorcu mikroplastike, posnete spektre smo primerjali z referenčnimi spektri različnih polimernih materialov z znano strukturo. Določili smo tudi mase trdnih snovi po dveh filtracijah vzorcev vode in blata, ter določili uspešnost kemijske oksidacije organskih snovi.
Ključne besede: mikroplastika, komunalne čistilne naprave, odpadna voda, infrardeča spektroskopija, filtracija, sedimentacija
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 687; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

10.
Napredne tehnologije za pred/obdelavo muljev in razvoj novih materialov iz le-teh
Simona Zvonar, Lidija Fras Zemljič, 2019, magistrsko delo

Opis: Blato, ki je nastaja na čistilnih napravah odpadnih voda, je precejšn problem. Ustrezno ravnanje z odpadno vodo je prioriteta pri upravljanju z vodami. Ne glede na to, v kolikšni meri se čistijo odpadne vode, te tvorijo določeno količino blata (0,5 kg blata/m³ odpadne vode) – pojavlja se torej kot stranski produkt, ki ga je treba odstraniti v skladu z zakonskimi predpisi. V pričujočem delu so podrobneje opisani možni zaključni postopki in odlaganje blata iz čistilne naprave za odpadne vode. V magistrskem delu smo se osredotočili na ponovno uporabo blata - za razvoj novih materialov, ki se lahko uporabljajo na področju kmetijstva kot gnojilo/ojačevalci humusa ali pa za toplotno obdelavo. Pred začetkom eksperimentalnega dela smo morali blato dehidrirati. Testiranje blata v laboratoriju za tvorbo potencialnega goriva je potekalo s kemijsko analizo, merjenjem vsebnosti vlage, določevanje kurilne vrednosti in klora.. V drugem poskusu smo na osnovi kalilnega in rastnega testa pridobili rezultate, ki kažejo, ali je blato primerno za uporabo v kmetijske namene.
Ključne besede: komunalna odpadna voda, čiščenje odpadne vode, obdelava odpadnega mulja, gnojilo, gorivo
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 731; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici