| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje krožnega gospodarstva na področju ravnanja z embalažo – primerjava Slovenije in EU
Armin Odobašić, 2022, magistrsko delo

Opis: Embalaža je v današnjem času zelo pomembna pri pripravi končnega izdelka za prodajo. Z zmanjšanjem količine embalaže se posledično zmanjša tudi količina odpadne embalaže. Ponovno uporabo lahko dosežemo z uvajanjem vračljive embalaže, vendar je to povezano z določenimi ekonomskimi, logističnimi in tudi okolijskimi problemi. Čim višjo stopnjo recikliranja embalaže lahko dosežemo z uvajanjem krožnega gospodarstva, vendar pa so na tem področju precejšnje razlike glede na snovno sestavo embalaže. V magistrskem delu smo raziskali stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji in na območju EU ter reference in stopnjo ozaveščenosti uporabnikov. V splošnem delu smo opravili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature z obravnavanega področja. Vključili smo pregled posameznih vrst embalaže glede na snovno sestavo, predpise, trende in okvirne cilje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo med državljani Slovenije in Nemčije. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili metode deskripcije, kompilacije in analize.
Ključne besede: odpadna embalaža, krožno gospodarstvo, Slovenija, Evropska unija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 698; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Hidrotermična razgradnja večslojne odpadne embalaže : magistrsko delo
Mihael Irgolič, 2022, magistrsko delo

Opis: V letu 2020 smo v Sloveniji pridelali več kot milijon ton odpadkov. Skoraj 30 % odpadkov predstavlja odpadna embalaža raznih produktov. Poznamo različne vrste embalaže: papirnato, stekleno, kovinsko, plastično, leseno in večslojno. Večslojni embalaži lahko rečemo tudi sestavljena. Ena izmed najpogosteje uporabljenih in dobro poznanih večslojnih embalaž je tudi tetrapak embalaža. Tetrapak embalaža je sestavljena iz papirja/kartona, polietilena (PE) in aluminija. Problem recikliranja tetrapak embalaže je v tem, da njenih sestavnih delov ni mogoče enostavno ločiti z mehanskimi metodami. Uporaba pod- in nadkritičnih fluidov v različnih kemijskih procesih je vse pogostejša. Zaradi svoje dostopnosti in nizke cene je kot medij za uporabo v nadkritičnih procesih vse pogosteje uporabljena voda. V tem magistrskem delu smo preučevali razgradnjo odpadne tetrapak embalaže s pod- in nadkritično vodo v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturi od 300 °C do 450 °C ter v časovnem obdobju med 15 in 60 min. Reakcije smo izvajali v eni in v dveh stopnjah. Razmerje odpadni materil/voda je bilo 1 g/10 mL. Nastale produkte v štirih fazah (plinski, vodni, oljni in trdni) smo analizirali s različnimi tehnikami (FTIR, TC, GC/MS, HPLC). Enostopenjsko hidrotermično razgradnjo odpadne tetrapak embalaže smo izvedli pri temperaturi 425 °C oz. 450 °C in reakcijskem času 15 min ali 60 min. Ugotovili smo, da z višanjem temperature in daljšanjem reakcijskega časa narašča izkoristek oljne faze. Najvišji izkoristek oljne faze smo dobili pri temperaturi 450 °C in reakcijskem času 60 min in je znašal 60,7 %. V drugem delu smo izvedli dvostopenjsko hidrotermično razgradnjo odpadne tetrapak embalaže. Prvo stopnjo smo izvedli v podkritični vodi pri temperaturi 250 °C oz. 300 °C in reakcijskem času 30 oz. 60 min. Najvišji izkoristek vodne faze (18,0 %) smo določili pri temperaturi razgradnje 250 °C in reakcijskem času 60 min, najvišji izkoristek oljne faze (35,1 %) pa pri temperaturi razgradnje 300 °C in času 60 min. Drugo stopnjo razgradnje, kjer smo uporabili trdni preostanek iz prve stopnje, smo opravili pri temperaturi 425 oz. 450 °C in reakcijskem času 15 min. Najvišji izkoristek oljne faze po obeh stopnjah skupaj (65,5 %) dobimo pri vzorcu, ki smo ga v prvi stopnji razgradili pri temperaturi 300 °C in reakcijskem času 60 min, v drugi stopnji pa pri temperaturi 450 °C in reakcijskem času 15 min. Oljni fazi smo določili kemijsko sestavo in ugotovili, da je sestavljena iz nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, aromatskih spojin, ketonov, alkoholov in amidov. Analizirali smo tudi vodno fazo, v kateri so bili prisotni; glukoza, fruktoza, celobioza, gliceraldehid, anhidrid glukoze, levulinska kislina, furfural in 5-hidroksimetilfurfural. Plinska faza je vsebovala CO2 in ogljikovodike med C1-C6. Po razgradnji tetrapaka je kot trdni preostanek nastal aluminijev prah obdan s tanko plastjo PE.
Ključne besede: hidrotermična razgradnja, večslojna embalaža, tetrapak, odpadna embalaža, nadkritični fluidi, nadkritična voda
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

3.
Razgradnja PVC odpadkov s hidrotermičnimi procesi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ana Marija Črešnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Polivinilklorid (PVC) je eden izmed najbolj uporabljenih kloriranih plastik, ima zelo širok spekter uporabe, saj je cenovno zelo ugoden in se zaradi svojih lastnosti zelo dobro obnese kot material za različne izdelke. Prisoten je v številnih industrijah kot tudi v vsakdanjem življenju, kjer PVC izdelke najdemo v različnih oblikah. Še posebej pa je pomembno kako ravnamo s PVC odpadki, saj nepravilno ravnanje z njimi lahko povzroči velike okoljske in zdravstvene probleme. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na razgradnjo PVC – ja s hidrotermičnimi procesi v pod- in nadkritični vodi. Eksperimente smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju. Preizkušali smo vpliv temperature in časa na razgradnjo PVC-ja. Eksperiment smo izvajali pri temperaturi 400 °C, 425 °C ter času 30 in 60 min pri konstantnem razmerju material/ voda (4,5g/ 20mL). Po degradaciji smo dobili razgradne produkte v štirih fazah: plinski, oljni, trdni in vodni fazi. Produkte smo nato analizirali s plinsko kromatografijo masno spektrometrijo (GC/MS) in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Količino kloridnih ionov v vodni fazi smo določili z obarjalnimi titracijami. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da velik del kloridnih ionov ostane v vodni fazi in da razgradnja PVC – ja kljub zelo visokim temperaturam ni popolnoma.
Ključne besede: Polivinilklorid, hidrotermični procesi, odpadna embalaža, razgradnja, dekloriranje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 915; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

4.
Plastika v krožnem gospodarstvu v Evropski uniji: vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike : vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike
Iva Drvarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Ključne besede: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Objavljeno v DKUM: 11.09.2020; Ogledov: 1386; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Racionalizacija odpadne embalaže in mehanska obdelava odpadkov v zbirnem centru lenart, podjetja saubermacher slovenija d.o.o.
Tjaša Klampfer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Pojav plastične embalaže predstavlja velik prelom za drugo polovico 20. stoletja. V podjetju Saubermacher Slovenija d.o.o., v katerem se med drugim ukvarjajo tudi s sortiranjem odpadne embalaže, smo najprej pregledali dejansko stanje in prostor, kjer se vrši sortiranje odpadne mešane embalaže. Pregled stanja nam je omogočil, da smo ugotovili vzrok za premajhno storilnost sortirne linije. Na podlagi pridobljenih informacij in ugotovitev s pomočjo intervjuvanja, opazovanja, proučevanja in primerjanja smo predlagali možne rešitve, ki bi izboljšale sistem procesa sortiranja odpadne embalaže in izboljšale samo storilnost le tega. S posnetkom obstoječega stanja smo ugotovili neustrezno urejena področja. S predlogi izboljšav in upoštevanjem le teh, kot so nakup stropno – premičnega dvigala, nakup kolesc za kontejnerje, nakup dvoriščnega nakladalnika in z boljšo organizacijo zaposlenih na sortirni liniji, bi zaposlenim omogočili skrajšan skupni čas procesa, zmanjšali bi potreben čas in skoraj odpravili nekoristnega. S pomočjo finančnih podatkov podjetja smo lahko na ta način ugotovili v kolikšnem času bi si stroške za izvedbo predlogov povrnili. Ob morebitni selitvi ali modernizaciji linije v prihodnje pa bi lahko podjetje zaposlilo več delavcev, ob tem pa bi se lahko odločilo za sortiranje drugih frakcij, ki pa trenutno zaidejo v smeti.
Ključne besede: racionalizacija, odpadna embalaža, sortirna linija, proces sortiranja, storilnost
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1303; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

6.
Masni tokovi zbiranja, predelave in ponovne uporabe materialov odpadne embalaže po vzgledu krožnega gospodarstva v sloveniji : diplomsko delo
Timotej Hauptman, 2018, diplomsko delo

Opis: Odpadki danes v svetu predstavljajo velik problem, saj se iz leta v leto njihova količina povečuje. Za odpadno embalažo je zelo pomembno ločeno zbiranje, saj s tem omogočimo višjo stopnjo ponovne uporabe ali reciklaže. Javne službe in družbe, ki so odgovorne za zbiranje, ponovno uporabo, reciklažo ali predelavo, se soočajo z različnimi problemi. Zaradi lažjega razumevanja celotne diplomske naloge in s tem tudi slovenske zakonodaje, bodo na začetku podane teoretična izhodišča. Predstavil bom tudi sistem, ki ga pri nas uporabljamo, ter opisal krožno gospodarstvo, saj nam ta prinaša številne rešitve. Iz pridobljenih podatkov, ki so ključni za prikaz rezultatov, bomo ugotovili dejansko sliko, kaj se v Sloveniji dogaja z odpadno embalažo in poskušali najti učinkovitejše rešitve.
Ključne besede: Embalaža, odpadna embalaža, odpadki, Krožno gospodarstvo, ločevanje odpadkov, družba za ravnanje z odpadno embalažo, ravnanje z odpadki.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1147; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
ORGANIZIRANOST SISTEMA RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO V EVROPI IN V SLOVENIJI
Katja Furman, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovna funkcija embalaže je fizična zaščita blaga pred poškodbami in vplivi iz okolja. Ko embalaža opravi svojo funkcijo in se loči od blaga, postane odpadek. Odpadna embalaža nastaja tako v gospodinjstvih, gospodarstvu in ostalih institucijah. V skrbi za čistejše in manj obremenjeno okolje ima embalaža ogromen okoljski pomen. Ravnaje z embalažo in odpadno embalažo je urejeno na ravni Evropske unije in na ravni posamezne države z nacionalnimi sistemi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. V Bruslju je bila ustanovljena krovna organizacija za ločeno zbiranje, recikliranje in ravnanje z embalažo in odpadno embalažo PACKAGING RECOVERY ORGANIZATION EUROPE (PRO EUROPE). Danes ta organizacija združuje 31 držav, od katerih večina uporablja znak 'Zelena pika' kot simbol financiranja. V Sloveniji je trenutno šest družb za ravnanje z odpadno embalažo. Vanje se morajo vključiti subjekti, ki dajo na slovenski trg več kot 15 ton embalaže na leto. Prav tako se morajo ta podjetja registrirati na Finančni upravi. Vsake tri mesece je treba narediti obračun in na njegovi podlagi plačati družbi za ravnanje z embalažo embalažnino in Finančni upravi okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.
Ključne besede: odpadna embalaža, PRO EUROPE, Zelena pika, embalažnina, okoljska dajatev
Objavljeno v DKUM: 24.03.2017; Ogledov: 1363; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

8.
Financiranje sistema za ravnanje z odpadno embalažo
Redy Petrovič Mihelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Odpadna embalaža predstavlja velik javnofinančni problem, zato sem se v nalogi osredotočil na analizo financiranja sistema za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji. Proučil sem zakonodajo, pravne predpise, akterje, ki urejajo predmetno področje in ocenil dejansko stanje v letih od 2009 do 2016. Težave pri financiranju in nastanek stroškov izhajajo iz sistemskih pomanjkljivosti. Vrsto slabosti predstavlja način financiranja zbiranja odpadne embalaže, ker družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso sofinancirale zbiranja odpadne embalaže in postavitve infrastrukture za ločeno zbiranje odpadne embalaže, temveč sta se zbiranje in nabava infrastrukture v celoti zagotavljali s ceno gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Sistem zato ni spodbujal gospodinjstev in izvajalcev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, da bi zbrali več odpadne embalaže in ni omogočal zadostne preglednosti delovanja sistema in stroškov ter prihodkov sistema v delu, ko morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljati predelavo odpadne embalaže, ki jo zberejo v sistemu. Kljub temu pa so gospodinjstva zaradi vse večje ozaveščenosti ločila vedno več odpadne embalaže, čeprav so morala zaradi uvedbe dodatne storitve plačevati zbiranje komunalnih odpadkov po višji ceni. Ministrstvo dolga leta ni zadostno posredovalo s svojimi ukrepi, ni pripravilo meril za določanje stroškov, ni pripravilo operativnega programa niti spremembe zakonodaje in tako ni vplivalo na vire financiranja, čeprav so imeli izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaradi uvedbe ločenega zbiranja odpadne embalaže večje stroške, ker so morali zagotoviti dodatno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadne embalaže in povečati pogostost odvoza komunalnih odpadkov, česar večinoma niso mogli v celoti nadomestiti z zvišanjem cene za storitve zbiranja odpadne embalaže. Nedorečenost razmerij med udeleženci v sistemu ravnanja z odpadno embalažo je omogočala opuščanje prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in povzročala tveganje prelivanja dobičkov iz javnega v zasebni sektor, zaradi tega pa ni bil ustrezno zavarovan javni interes. Podatki za oceno doseganja okoljskih ciljev so bili precenjeni, netočni in nezanesljivi za resne analize in prenovo sistema. Spremljanje in nadzor sistema ni bil zadosten in ciljno usmerjen. K učinkovitejšemu delovanju sistema ni prispevala niti okoljska dajatev - prvič, ker ni bila pobrana v zadostni meri in drugič, ker se zbrana sredstva niso porabljala za zmanjševanje obremenjevanja okolja ali za odpravo posledic, ki nastajajo zaradi vsebnosti okolju škodljivih snovi v embalažnih materialih, kar je glavni namen načela plačila za obremenjevanje, zaradi katerega je bila okoljska dajatev uvedena. V analiziranem obdobju je neustrezna ureditev sistema dopuščala neučinkovito in nepregledno financiranje ter spremljanje in nadzor delovanja sistema za ravnanje z odpadno embalažo in tako puščala odprta vrata za vrsto tveganj znotraj financiranja sistema.
Ključne besede: odpadna embalaža, ministrstvo za okolje, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, izvajalci gospodaskih javnih služb, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, financiranje, embalažnina, stroški, prihodki, okoljska dajatev.
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 1437; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Racionalno upravljanje z odpadno embalažo v hotelu Veter d.o.o.
Rok Smolinger, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Potrošništvo, marketing, zadovoljevanje vedno večjih potreb strank in ostale podobne prvine potrošništva, posredno vplivajo na vedno večjo nastalo količino odpadne embalaže. Še večje količine odpadne embalaže pa nastanejo v industriji. Za namen našega diplomskega dela se osredotočimo na povprečen hotel. V diplomskem delu bomo preučili obstoječe stanje na področju odpadne embalaže v hotelu Veter d.o.o. Osredotočili se bomo predvsem na potek nastanka od embalaže do odpadne embalaže ter na ravnanje z odpadno embalažo v hotelu. Ob tem pa se bomo posvetili tudi stroškom. S pomočjo kritične analize bomo ugotovili morebitne napake ali pomanjkljivosti pri ravnanju z odpadno embalažo. Po opravljeni analizi obstoječega stanja, bomo v skladu z teoretičnimi izhodišči in zakonskimi usmeritvami, podali predloge za možne izboljšave v hotelu Veter d.o.o. Poiskali bomo načine za racionalnejše ravnanje z odpadno embalažo in racionalizacijo stroškov. Iz vidika logistike bomo podali predloge za čim bolj učinkovito sekundarno rabo OE.
Ključne besede: logistika, embalaža, odpadna embalaža, racionalizacija
Objavljeno v DKUM: 25.01.2017; Ogledov: 1637; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

10.
Optimizacija sistema povratne embalaže v podjetju Delikomat d.o.o.
Iztok Ogrizek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na ureditev problema ravnanja z odpadno embalažo v podjetju Delikomat d. o. o. (v nadaljevanju Delikomat), v našem primeru s plastičnimi in plastificiranimi kozarci za kavo. Delikomat je eno izmed vodilnih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja z distribucijo toplih napitkov, hladnih napitkov in prigrizkov ter aparati za vodo. Namen naloge je optimirati sistem povratne embalaže toplih napitkov v podjetjih in javnih ustanovah. Za odpadno embalažo poskrbi v večini primerov podjetje - stranka, pri kateri so avtomati s toplimi napitki nameščeni. Kot nadomestilo za stroške odvoza odpadkov, Delikomat nudi določen odstotek provizije od prodaje toplih napitkov podjetju. Delikomat sodeluje tudi s podjetji, ki pa ne poskrbijo sami za odpadno embalažo, ampak za slednjo poskrbi Delikomat. S pomočjo kavcijskega sistema in avtomata za povratno embalažo, bomo poskušali uporabnike približati k bolj ekološkemu ravnanju z odpadno embalažo. Naloga je razdeljena na dva dela, in sicer teoretični in praktični del. V praktičnem delu smo uporabili metodo anketiranja, kjer smo na pobudo Delikomata prišli do ugotovitev navade pitja toplih napitkov ter sortiranja odpadne embalaže.
Ključne besede: logistika, embalaža, odpadna embalaža, povratna embalaža, ravnanje z odpadki
Objavljeno v DKUM: 15.12.2016; Ogledov: 2428; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici