| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 334
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Kavčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr. Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (863,52 KB)

2.
Sinteza dobavnega omrežja proizvodnje bioplina iz odpadnega mulja čistilnih naprav in drugih surovin : magistrsko delo
Manca Podričnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Primarni viri energije v svetu temeljijo pretežno na naftnih derivatih, vendar je težnja po obnovljivih virih vedno večja. Biogoriva predstavljajo nadomestek za večino pogonskih goriv fosilnega izvora. Eden od najpomembnejših vrst biogoriv je bioplin, ki ga lahko pridobimo s pomočjo anaerobne razgradnje organskih snovi. Anaerobna digestija je mikrobiološki razkroj organskih snovi s pomočjo bakterij brez prisotnosti kisika, kjer kot glavni produkt nastaja bioplin. Magistrska naloga je sestavljena iz eksperimentalnega in računalniškega dela. Pri eksperimentalnem delu smo izvedli proces anaerobne monodigestije iz različnih komunalnih in industrijskih odpadkov. Pred samim procesom smo surovine obdelali ter jih karakterizirali, tekom procesa pa smo spremljali različne parametre, ki vplivajo na proces ter merili volumen in sestavo nastalega bioplina. Največ bioplina smo pridobili iz flotata, filtracijskega dodatka, bučnih prg ter iz pinjenca. Podatke, pridobljene iz eksperimentalnega dela v laboratoriju smo uporabili za optimiranje modela dobavnega omrežja proizvodnje električne energije iz bioplina v programu GAMS. Model smo preizkusili na različnih scenarijih, kjer smo spreminjali kapaciteto bioplinarne, cene surovin, vsebnost suhe snovi substratov idr. Kot najbolj učinkoviti substrati za uporabo v bioplinarni so se glede na razpoložljive surovine izkazali blato iz komunalne čistilne naprave, pinjenec, bučne prge ter grozdne tropine. Ugotovili smo, da bioplinarna deluje najbolj dobičkonosno pri obratovalni moči 0,6 MW, 12 % vsebnosti suhe snovi v fermentorju ter pri uporabi odpadnih surovin, za katere prejmemo plačilo za njihovo obdelavo.
Ključne besede: anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, dobavno omrežje, mulji čistilnih naprav, komunalni in industrijski odpadki, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 80; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

3.
Analiza kuhinjskih odpadkov v zdravstveni ustanovi
Marina Borković, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so analizirani kuhinjski odpadki v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Opredeljeni so odpadki in slikovno je predstavljena hierarhija odpadkov, nato so opisane vrste odpadkov in bolj podrobno opredeljeni biološko razgradljivi odpadki in odpadna embalaža. V povezavi s tem je podana definicija recikliranja odpadkov in tudi njegove prednosti. Obširno je pojasnjeno nastajanje odpadne hrane, vzroki za nastanek in predstavljeni so statistični podatki o odpadkih. Podani so načini za zmanjšanje kuhinjskih odpadkov, predstavljeno je doniranje viška hrane in opredeljen sistem HACCP. V empiričnem delu so s pomočjo intervjuja podani odgovori na raziskovalna vprašanja. Na osnovi pridobljenih podatkov in analize so predlagane morebitne izboljšave.
Ključne besede: analiza, odpadki, hrana, kuhinja, zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 95; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Plastika - okoljski problem 21. stoletja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Daša Poličnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Plastika je material, ki v sodobnem svetu zaseda položaje na skoraj vseh področjih našega življenja in posledično predstavlja problem 21. stoletja. Začela se je uporabljati proti koncu 18. stoletja zgolj za nekaj preprostih izdelkov, od 70 let prejšnjega stoletja je splošno uporabljena na vseh področjih. Zaradi svojih lastnosti je zelo priljubljena, saj je cenovno dostopna, lahka za oblikovanje in trpežna. Doslej je bilo na svetu proizvedene več kot 9,1 milijarde ton plastike. Najdemo jo v neštetih oblikah, izdelkih in embalažah, ki jih vsakodnevno uporabljamo in v večini dokaj hitro zavržemo. Izdelek, ki je v uporabi le nekaj minut, leži v okolju, ko ga zavržemo, več sto let. Poleg vseh lastnosti, zaradi katerih je priljubljena, moramo omeniti tudi njeno negativno lastnost, in sicer nerazgradljivost. Plastika je material, ki v okolju nikoli ne izgine oziroma se ne razgradi povsem. Proces razgradnje traja več desetletij ali stoletij, zato se plastika v okolju kopiči, vendar tudi po tej dobi ne izgine, temveč le razpade na manjše delce, imenovane mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti najde pot v vodo, hrano in posledično v živa bitja. Plastika tako neposredno vpliva na življenje in zdravje živali ter ljudi. Ne glede na to proizvodnja le-te še vedno narašča. Rešitev, da bi bilo v okolju manj proizvedene in odpadne plastike, bi bila najprej večja stopnja recikliranja, ki trenutno ne presega 30 %. Veliko spremembo bi naredili tudi, če bi industrija za izdelovanje izdelkov, ki so sedaj plastični, poskušala uporabiti druge materiale, ki so okolju prijaznejši. Prav tako je zelo pomembno zavedanje o nujnosti ukrepanja vsakega posameznika. Z manjšo uporabo plastičnih izdelkov bi se posledično zmanjšala tudi proizvodnja plastike in na koncu tudi število odpadne plastike.
Ključne besede: diplomske naloge, plastika, plastični odpadki, onesnaževanje, razgradnja, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 266; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (807,74 KB)

5.
Analiza smotrnosti ukinitve zbiranja odpadkov na zbiralnicah pri enostanovanjskih hišah v mariboru
Petra Hrovat, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Količine odpadkov iz leta v leto naraščajo, velik vpliv na to pa imamo prav posamezniki, ki lahko z ustreznim ravnanjem z odpadki zmanjšamo njihovo nastajanje. Čim bolj želimo zmanjšati količine odpadkov, ki jih ne moremo reciklirati ali ponovno uporabiti. Na področje zbiranja odpadkov prav tako vpliva način zbiranja odpadkov. Ugotovili smo, da so zbiralnice oz. t. i. ekološki otoki, ki so zelo razširjen način zbiranja odpadkov v Sloveniji, postali problematični. Zabojniki na zbiralnicah so pogosto polni, vir slabih vonjav, tarča vandalizma. Zabojniki neposredno vplivajo na slab izgled mesta, odpadki pa so nepravilno ločeni. V diplomskem delu smo predstavili teoretična in zakonska izhodišča področja zbiranja odpadkov. Za obravnavani problem smo predlagali uvedbo načina odvoza odpadlega papirja in stekla po sistemu od vrat do vrat. V praktičnem delu diplomskega dela smo naredili analizo in primerjavo prevoženih kilometrov, porabljenega časa za odvoz odpadkov, izpustov CO2 ter stroškov goriva za podjetje Snaga Maribor, in sicer pri trenutnem načinu odvoza odpadkov ter predlagani rešitvi. Po končani analizi smiselnosti uvedbe predlagane rešitve smo predlagali, da se kljub povišanju stroškov rešitev izvede, saj prednosti, ki jih ponuja, zelo pozitivno vplivajo na kakovost izvedbe zbiranja odpadkov, estetski videz mesta in navsezadnje na kakovost življenja.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, način odvoza odpadkov, zbiralnice, Mestna občina Maribor
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 262; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Analiza prehoda v krožno gospodarstvo: primer mestne občine ljubljana
Bogdana Gorza, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih je človeštvo s svojim nespametnim ravnanjem močno ogrozilo okolje. Posledice egocentričnega odnosa do okolja se že kažejo v naravnih nesrečah (poplave, požari, suša, pomanjkanje pitne vode, svetovna lakota itn.). Gradbene odpadke uvršamo med t. i. težke kovine in nikakor ne bi smeli dopustiti, da končajo v okolju. V Sloveniji imamo kljub višji okoljski ozaveščenosti po vsej državi še vedno razpršena divja odlagališča. Odpadki, ne glede na vrsto in količino, ki pristanejo v okolju, povzročajo obremenitve okoljskega sistema. Posebej velike obremenitve za okolje povzročajo azbestni odpadki, kajti vsebujejo strupene kancerogene snovi in so zelo nevarni za okolje, človeka in živali. Pri prenovi bivše tovarne Rog nastanejo enormne količine gradbenega odpada. Evropska unija čedalje bolj spodbuja trajnostno gradbeništvo, torej predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov v lahke frakcije in varno odstranitev gradbenih odpadkov. Pri prenovi bivše tovarne Rog bodo upoštevani vsi okoljski ukrepi in tudi smernice krožnega gospodarstva. Azbestni odpadki se morajo skupaj z ostalimi nevarnimi gradbenimi odpadki varno odstraniti in odpeljati v najbližji regijski center, nenevarne odpadke pa je treba ločiti od nevarnih. Pri gradnji Centra Rog bodo uporabljeni prijazni gradbeni materiali, center pa bo energetsko varčen in okolju prijazen. Na podlagi treh opravljenih intervjujev smo izvedeli, da imajo na Mestni občini Ljubljana zelo dobro zastavljeno strategijo na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z gradbenimi odpadki in tudi z ostalimi vrstami odpadkov. V opravljenih intervjujih smo izvedeli, da bo projekt »Center Rog« veljal za okolju prijazen projekt.
Ključne besede: gradbeni odpadki, azbest, krožno gospodarstvo, Center Rog, Mestna občina Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2021; Ogledov: 501; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

7.
Analiza problematike ravnanja z odpadki v sloveniji
Sandra Janžekovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Svetovni razvoj prinaša vsak dan več novih iznajdb in pridobitev, na žalost pa tudi vsak dan več odpadkov in bolj onesnaženo okolje. V boju proti zmanjševanju nastajanja odpadkov je vse več posameznikov in organizacij, ki delujejo v okviru okoljske politike in se trudijo izboljšati naravne razmere. Velik problem onesnaževanja okolja predstavljajo odpadki in v želji po zmanjšanju le-teh smo se jih odločili raziskati v diplomskem delu. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo raziskali ključne pojme, ki pripeljejo do nastalih odpadkov. Najprej bomo pogledali kakšni so človekovi vplivi na ekološko krizo, potem se bomo osredotočili na okoljsko politiko in definirali kaj pravzaprav ta pojem pomeni, kako se okoljska politika izvaja in katere zahteve mora izpolnjevati. Opisali bomo še zeleno gospodarstvo in v sklopu tega opisali strategijo razvoja zelenega gospodarstva v Sloveniji, nato bomo opredelili še trajnostni razvoj. Velik del teorije bo zavzelo opisovanje odpadkov. Razčlenili bomo kaj pomeni pojem odpadki, katere odpadke ločimo glede na vir nastajanja, kako ravnati z odpadki in kaj moramo pri ravnanju z odpadki upoštevati. V teoretičnem delu bomo ugotavljali kakšno je dejansko stanje ravnanja z odpadki v Sloveniji v obdobju med leti 2014 in 2018. S pomočjo spletne strani SURS bomo pregledali koliko odpadkov je v teh petih letih v Sloveniji nastalo, koliko jih je nastalo iz gospodinjstev in koliko iz gospodarskih dejavnosti. Nadalje bomo pogledali kaj se je z njimi dogajalo oz. kako so z njimi ravnali. Pogledali bomo le par načinov ravnanja z odpadki, ki so najbolj pogosti in zato želimo o njih kar čim več izvedeti.
Ključne besede: okoljska politika, odpadki, recikliranje, kompostiranje, sežiganje, odlaganje
Objavljeno v DKUM: 10.06.2021; Ogledov: 332; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
Ravnanje s plastičnimi odpadki v sistemu krožnega gospodarstva : magistrsko delo
Emina Barlović, 2021, magistrsko delo

Opis: Po svetu in v Evropi se povečuje proizvodnja plastike, posledica česar je povečevanje nastajanja plastičnih odpadkov. Plastični odpadki najpogosteje končajo na odlagališčih ali odvrženi v okolje, kar škodljivo vpliva tako na ljudi kot okolje. Da bi se odpadki v krožnem gospodarstvu izkoristili v kar največji meri, si prizadevajo za njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Recikliranje je v veliki meri odvisno od sestave plastičnih odpadkov in ima pogosto določene pomanjkljivosti, zato je trenutno najboljša rešitev ena od oblik energetske predelave. V tem delu so predstavljene prednosti in slabosti predelave plastičnih odpadkov ter možne rešitve, primerjan je sedanji način predelave plastičnih odpadkov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji in izbran tehnološki predlog za predelavo plastičnih odpadkov.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, plastični odpadki, recikliranje, energetska predelava
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 354; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
Predelava in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov : magistrsko delo
Jakov Ivanović, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Ključne besede: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 292; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

10.
Primerjava sežiga in sosežiga v tehnološkem, ekonomskem in ekološkem smislu : magistrsko delo
Saša Tkalčec, 2021, magistrsko delo

Opis: Z izboljšanjem tehnologije so se skozi leta razvili različni načini odstranjevanja in obdelave odpadkov. Danes je recikliranje najboljša metoda obdelave, ki omogoča ponovno uporabo odpadnih snovi. Vendar vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, zato se pogosto sežigajo ali sosežigajo, s čimer se ustvarjata električna energija in toplota. V pričujočem delu so predstavljene tehnologije sežiga in sosežiga, njihove pozitivne in negativne strani ter primerjava dejanskih podatkov o emisijah dimnih plinov, trdnih ostankih, ki nastanejo kot rezultat sežiga in sosežiga ter ekonomski vpogled v postopek in infrastrukturo obrata. V delu so predstavljene tudi količine energije, ki seporabi oz. proizvede med postopkom sežiga.
Ključne besede: odpadki, recikliranje, sežig, sosežig
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 283; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici