Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ljudje v današnjih časih preživimo veliko časa v naravi. Po letu 2020, ko nas je doletela epidemija koronavirusa, smo v naravi še toliko bolj našli nek odklop od dela, nekaj za dušo in telo. Pozabljamo pa, da je narava po eni strani naš vir življenja in preživetja. Zato bi jo morali bolj ceniti in ohranjati tako, kot je. Ker pa človek po drugi strani hrepeni po dobičku oziroma zaslužku, da si privošči najboljše, pa žal poseže tudi v naravo. Magistrsko delo opisuje, ali obstaja povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v določenem primeru v občini Moravče. Gre za opis primera, kjer naj bi večje rudarsko podjetje na svojih zemljiščih odlagalo nevarne odpadke. Posledice odlaganja in zakopavanja takih odpadkov pa občutijo prebivalci občine. Ali je šlo res za odlaganje nevarnih odpadkov, sledi v nadaljevanju. Bistven namen pa je, da obstaja povezanost med ekološko in gospodarsko kriminaliteto že, če samo primerjamo značilnosti obeh kriminalitet. Med njima najdemo veliko podob, največja pa je zagotovo človek. Le-ta je v obeh primerih lahko storilec ali žrtev. V večini primerov najdemo, da je eno z drugim. Namreč povezuje ga glavna značilnost in to je pohlep. Človeški pohlep in želja po zaslužku nimata meje. Zato človek posega tudi v naravo. Ne ve pa, da s tem na daljši rok škoduje sebi in svojim bližnjim. Ne omogoča si več zdravega okolja. S tem postaja tudi žrtev. Zato je pomembno, da še toliko bolj opozarjamo na ekološko kot tudi na gospodarsko kriminaliteto. Ker pa je ekološka kriminaliteta novejša veja kriminologije in je tudi malo raziskana, je pomembno, da damo poudarek nanjo tako že v vrtcih in šolah kot tudi kasneje v podjetjih, organizacijah itd. Z ustreznim ozaveščanjem, ureditvijo zakonodaje in poudarkom na ohranjanju narave bomo skupaj pripomogli k ohranjanju narave.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, odpadki, Moravče, Termit, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.04.2023; Ogledov: 169; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv pandemije covida-19 na digitalizacijo logističnih procesov, in sicer na področju ravnanja z odpadki. Najprej teoretično preučujemo vlogo digitalizacije, pri čemer izpostavimo tako prednosti kot slabosti digitalizacije poslovanja. Še posebej se osredotočimo na vpliv pandemije, ki je povzročila potrebo po globalni digitalizaciji podjetij. To je pomenilo hitro prilagajanje tako nestabilnim tržnim razmeram, kot tudi vse zahtevnejšim željam kupcev. S pregledom različnih mednarodnih študij smo ugotovili, da je bila sprememba na ravni digitalizacije podjetij v času pandemije nujna za njihov obstoj, hkrati pa je prav digitalizacija postavila temelje poslovanja v prihodnosti. Pandemija koronavirusne bolezni je podjetja postavila pred tehnološko prelomno točko in za vedno spremenila način njihovega poslovanja. Podjetja se trudijo ostati na vrhu svoje industrije tako, da sledijo razvijajočemu se digitalnemu svetu. Posledice so vidne v proizvodnem in logističnem sektorju. Proizvodna in logistična industrija svoj ekosistem integrirata z najsodobnejšimi tehnologijami pri upravljanju dobavne verige. Potreba po učinkovitem upravljanju motenj dobavnih verig v času epidemije je napovedala tehnološki prehod na logistiko 4.0. Danes pa premik k trajnosti po pandemiji vodi v prehod na logistiko 5.0. S trajnostnimi premiki k digitalnemu svetu se soočajo tudi slovenska podjetja. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na digitalne transformacije logističnega procesa v industriji ravnanja z odpadki, pri čemer nas je zanimalo predvsem, kako se je podjetje Surovina d.o.o. s tovrstnimi procesi soočalo pred pandemijo in po njej. Osredotočili smo se predvsem na področje logistike, ki je v tej panogi zelo pomembna, saj predstavlja velik del poslovne učinkovitosti. Zanimalo nas je, v katerem delu logističnega procesa v panogi ravnanja z odpadki se pojavlja največja potreba po digitalizaciji. Ugotovili smo, da se bo delež vlaganj – glede na obdobje pred pandemijo – bistveno povečal na področju digitalizacije. Podjetje največje potrebe po digitalizaciji izkazuje v procesu vhodne logistike – pri nabavi. Za podjetje Surovina d.o.o. je pomembno predvsem vzpostaviti elektronsko naročanje odvozov za dobavitelje in na podlagi tega vzpostaviti sprejemljiv vozni park, ki bi zmanjšal neizkoriščene kilometre, s tem pa stroške goriva ter količino emisij. Najpomembnejši sklop digitalizacije vhodne logistike bo reševanje reklamacij – modul bo podjetju omogočil prepoznavanje težav in zmanjšanje stroška s surovinami, ki ne dosegajo zahtevanih standardov.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, informatizacija, digitalizacija, digitalna transformacija, pandemija, industrija ravnanja z odpadki, logistični procesi, nabavna logistika, prodajna logistika, optimizacija logistike.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: V nižinskem delu SV Slovenije prevladuje intenzivna kmetijska krajina. Znotraj nje so gozdni fragmenti različnih velikosti, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne bidoverzitete, vendar njihovo funkcijo ogrožajo (invazivne) tujerodne vrste (ITV). V raziskavo smo vključili 48 gozdnih fragmentov na Dravskem in Apaškem polju s površino od 0,1 do 260 ha. Predstavljeno problematiko obravnavamo s treh vidikov, ki nam pomagajo razumeti dovzetnost nižinskih gozdnih fragmentov za invazije tujerodnih vrst rastlin (TVR). V prvem delu raziskave smo ocenili invadiranost fragmentov s prevladujočim hrastovo-gabrovim gozdom (Erythronio-Carpinion) ter raziskali tri glavne skupine ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na invadiranost fragmentov: konfiguracija, abiotske značilnosti in človekove aktivnosti. Največji vpliv na vrstno bogastvo TVR v gozdnih fragmentih je imela konfiguracija fragmenta, in sicer njegova velikost in prisotnost urbanih površin v njegovi okolici. Raziskali smo različne tipe gozdnih robov glede na vertikalno strukturo vegetacije, sosednjo rabo tal in lego ter skušali oceniti njihov vpliv na prisotnost in sestavo TVR na gozdnih robovih. Struktura vegetacije gozdnega roba ni vplivala na število TVR na robu ali v notranjosti gozdov. Največje število TVR je bilo na južnih robovih in robovih, ki so mejili na naselja ali vodotoke. Število in delež TVR/ITVR ni naraščal linearno z večanjem fragmentacije, ampak se nakazuje kompleksnejši vzorec. V drugem delu naloge smo izhajali iz predpostavke, da je rob je mejni habitat gozdnega fragmenta, ki je podvržen vdoru tujerodnih vrst, kar smo potrdili v prvem delu naloge. Na nitrofilnih gozdnih robovih sta pogosti vrsti tujerodni indijski jagodnjak (Duchesnea indica) in njemu ekološko podobna avtohtona bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea). Obe vrsti rasteta na odprtih rastiščih kot so travišča in ruderalna rastišča, na gozdnih robovih in v gozdni podrasti. Raziskali smo vpliv okoljskih dejavnikov na fiziološko-ekološke značilnosti obeh vrst. Najbolj variabilne lastnosti pri obeh so povezane s spolnim reproduktivnim potencialom, medtem ko je bila najmanj variabilna vsebnost suhe snovi. Bršljanasta grenkuljica na svetlih rastiščih vlaga energijo v spolni reproduktivni potencial, medtem ko rastline zasenčenih rastišč skoraj ne razvijejo cvetov in semen, vegetativna razrast pa je ojačana. Indijski jagodnjak za razliko od bršljanaste grenkuljice obilno cveti in semeni v vseh habitatih, vendar je že med rastlinami istega habitata prisotna velika variabilnost. Fenotipska plastičnost omogoča bršljanasti grenkuljici in indijskemu jagodnjaku prilagoditev na različne okoljske pogoje vključujoč različne antropogene motnje. Posledično obe vrsti izkazujeta dokaj konstanten fitnes vzdolž okoljskega gradienta in lahko uspevata v kontrastnih habitatih. Vrste s takšnimi značilnostmi so predprilagojene na nova okolja in se lahko hitro naturalizirajo. V tretjem delu naloge smo se osredotočili na problematiko odlaganja vrtnih odpadkov v gozdove. Tekom terenskega dela smo v 30% gozdnih fragmentov opazili vrtne odpadke, kjer smo pogosto našli več TVR kakor v fragmentih brez odpadkov. Z intervjuvanjem javnosti smo ocenili, da vsaj občasno odlaga vrtni odpad v gozdove 12% lastnikov vrtov. Večina lastnikov vrtov, ki odlaga vrtne odpadke v gozdove, meni, da s tem ne spodbujajo invazij TVR. Rezulati kažejo, da je potrebno ozaveščanje tarčnih skupin javnosti (lastniki vrtov z okrasnimi rastlinami) o problematiki (invazivnih) tujerodnih organizmov. S poznavanjem demografske strukture lastnikov vrtov, ki odlagajo vrtne odpadke v gozdove, smo pridobili podatke, s katerimi bi lahko učinkoviteje ozaveščali tarčne skupine javnosti.
Ključne besede: mejni habitat, konfiguracija fragmenta, invazivni potencial, fenotipska plastičnost, okrasne rastline, vrtni odpadki
Objavljeno v DKUM: 12.12.2022; Ogledov: 257; Prenosov: 43
Celotno besedilo (8,03 MB)

Opis: Učbenik obravnava poštno logistiko, kjer so navedeni temelji pojmi o pošti in logistiki. Skozi zgodovinski pregled pošte se ustavimo pri poštnem prometu in posameznih fazah. Poseben poudarek je namenjen paketom in pismom. Na koncu so podani izzivi pošte na področju razvoja v prihodnosti, trajnostni razvoj, tudi z uporabo dronov.
Ključne besede: logistika, kmetijstvo, samooskrba, distribucija lokalno pridelane hrane, odpadki
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 293; Prenosov: 42
Celotno besedilo (9,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Plastika je del našega vsak dana. Najdemo jo lahko skoraj vse povsod. Uporablja se v gradbeništvu, robotiki, tekstilni industriji in v drugih industrijah. Prav zaradi svojih lastnosti in enostavne ter poceni obdelave je priljubljen material, ki se uporablja za različne namene. Ob pojavu epidemije COVID-19 je prišlo do ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Med temi ukrepi so bili razkuževanje rok, nošenja plastičnih rokavic, nošenja obraznih mask, samotestiranje ... kjer je bila prisotna plastika. V času COVID-19 se je povečalo število plastičnih odpadkov, kar je obremenilo okolje. Kljub zbiranju in ločevanju odpadkov je del teh plastičnih odpadkov pristalo v naravi, kjer so prišli v stik z živalmi in rastlinami. Tako je plastika vstopila v našo prehransko verigo. V času epidemije se zmanjšala uporaba surove nafte, kar je uplivalo na zmanjšenje cen nove nastale plastike. Tako je reciklirana plastika bila dražja, kot novo nastala, kar je pritegnilo zanimanje kupcev. Tako je v obtok prišlo velike količine dodatne plastike.
Ključne besede: Plastični odpadki, COVID-19, recikliranje, sežigalnice, obrazne maske, mikroplastika, nanoplastika.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 187; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,72 MB)