| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 355
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Logistika odpadkov in njen izkoristek : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Tamara Premrl, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili razbremenilno logistiko, predstavili njene cilje in pojasnili predmet razbremenilne logistike. Temu sledi predstavitev vrst odpadkov in njihov opis. Teoretični del zajema tudi predstavitev krožnega gospodarstva, njegov pomen in prednosti. V poglavju Hierarhija ravnanja z odpadki smo pojasnili prednostno ravnanje z odpadki, po načelu obrnjene piramide, ki prikazuje prednostno ravnanje z odpadki, od zgoraj navzdol. V empiričnem delu smo analizirali ključne kazalnike nastanka odpadkov in ravnanje z le-temi v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) in Sloveniji. Temu sledi diskusija, v kateri so podane ugotovitve, do katerih smo prišli z analizo kazalnikov. Ugotovili smo, da se količina proizvedenih odpadkov v Sloveniji, od sprejema akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo iz leta 2015, do danes ni zmanjšala. Ugotovili smo tudi, da se v istem obdobju stopnja recikliranih odpadkov ni povišala, saj smo pri e-odpadkih in gradbenih odpadkih ugotovili padec rasti. Na koncu smo podali predloge in ukrepe Evropske unije, s katerimi želi pospešiti prehod v krožno gospodarstvo. Podali smo tudi lastne predloge dodatnih rešitev, s katerimi kot potrošniki lahko prispevamo k bolj trajnostnemu sistemu.
Ključne besede: razbremenilna logistika, odpadki, krožno gospodarstvo, hierarhija ravnanja z odpadki, kazalniki krožnega gospodarstva
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

2.
Kavcijski sistem za embalažo pijač : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Ivana Vidačković, 2023, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomskega dela je raziskati kavcijski sistem za embalažo pijač. V teoretičnem delu smo raziskali, kaj predstavlja kavcijski sistem, kakšen je njegov prispevek k ohranjanju okolja in trajnosti. V nadaljevanju diplomskega dela smo identificirali prednosti ter slabosti kavcijskega sistema za embalažo. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo preverili ozaveščenost prebivalcev o kavcijskem sistemu za embalažo. Kavcijski sistem predstavlja sistem vračila embalaže, pri katerem potrošniki ob nakupu pijače doplačajo samo za embalažo, ki jo lahko vrnejo, ko gredo v trgovino ali drugo mesto, kjer obstaja možnost povračila kavcije. Na ta način so potrošniki finančno motivirani za sodelovanje v sistemu kavcije. Prevzem embalaže in vračilo kavcije na prodajnih mestih je možno ročno ali avtomatsko. Na podlagi vseh raziskav, ki sem jih opravila med svojim diplomskim delom, smo prišli do zaključka, da ima kavcijski sistem pomembno vlogo pri ohranjanju okolja in ljudi.
Ključne besede: kavcijski sistem, kavcija, embalaža, odpadki, krožno gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literature
Teja Oblak, Tanja Carli, Vesna Zadnik, Niko Samec, Andreja Kukec, 2023, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: V procesih sežiga in sosežiga odpadkov ter proizvodnje cementa se v okolje sproščajo izpusti, ki vsebujejo različna onesnaževala. Z namenom oceniti povezanost med rakom pri poklicno izpostavljenih in okoliških prebivalcih ter izpostavljenostjo okoljskim onesnaževalom iz sežigalnic, naprav za sosežig in cementarn smo si za cilj zadali izdelavo krovnega pregleda literature. Metode: V krovni pregled literature so bile vključene metaanalize in sistematični pregledi literature v angleščini v obdobju od leta 1980 do leta 2023. Iskanje je bilo izvedeno v štirih podatkovnih zbirkah (PubMed, Scopus, Web of Science, Cochrane Reviews). Kakovost je bila ocenjena z orodjema AMSTAR-2 (metodologija) in GRADE (dokazi). Rezultati: Izmed 7.701 opredeljenih dokumentov jih je bilo v končno analizo vključenih 14 (pet metaanaliz, devet sistematičnih pregledov). Obstajajo nizki do zmerni dokazi o povezanosti med sarkomom mehkih tkiv in ne-Hodgkinovim limfomom z izpostavljenostjo dioksinom v okolici sežigalnic I. generacije, česar študije niso dokazale za sežigalnice naslednjih generacij. Zaenkrat ne razpolagamo z dokazi za sosežig. Pri delavcih v cementarnah I. do II. generacije obstaja nekaj zmernih dokazov o povezanosti med incidenco vseh rakov, pljučnega raka, raka ustne votline in žrela, prostate in želodca z izpostavljenostjo šestvalentnemu kromu. Velika večina dokazov je omejenih zaradi mešanih rezultatov, razlik v tehniki vprašanj, heterogenosti in potencialni pristranosti. Zaključek: Obstajajo omejeni dokazi o povezanosti med rakom in izpostavljenostjo onesnaževalom iz sežigalnic I. in cementarn I. do II. generacije. Za oceno morebitne povezanosti med rakom in onesnaževali iz najsodobnejših naprav za sosežig je smiselno načrtovati ciljane epidemiološke študije in študije notranje izpostavljenosti z uporabo humanega biomonitoringa.
Ključne besede: rak, odpadki, sežig, sosežig, cementarna, onesnaževala
Objavljeno v DKUM: 18.12.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (193,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Krožno gospodarstvo na primeru industrije jekla
Gašper Krmelj, 2023, diplomsko delo

Opis: Krožno gospodarstvo v industriji jekla temelji na ponovni uporabi, prenovi in recikliranju obstoječih materialov. Uspešno nadomesti linearni gospodarski model, ki temelji na vzemi, naredi, porabi in zavrzi. Krožno gospodarstvo zmanjšuje količino odpadkov in podaljša življenjsko dobo izdelkov. Z analizo krožnega gospodarstva v podjetju X želimo predstaviti model krožnega gospodarstva na primeru industrije jekla, kjer je prišlo do zmanjšanja količine odpadkov zaradi ponovne predelave le-teh in posledično zmanjšanja stroškov v proizvodnji jekla. Postopki predelave in recikliranja predstavljajo strošek, ki ga povsem pokrijejo zaslužki, ki jih prinaša predelava stranskih produktov pri predelavi jekla. Še vedno pa posamezni stranski produkti podjetju X prinašajo nove izzive, kako jih koristno porabiti – seveda s postopki nove tehnologije, za katero bo treba vložiti trud in tudi denar.
Ključne besede: Odpadki, krožno gospodarstvo, industrija jekla, žlindra
Objavljeno v DKUM: 08.11.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (638,78 KB)

5.
Prostorsko modeliranje bioplinskega potenciala za sočasno anaerobno razgradnjo živinskih in prehranskih odpadkov : doktorska disertacija
Tomaž Levstek, 2023, doktorska disertacija

Opis: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Ključne besede: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

6.
Vpliv epidemije COVID-19 na gospodinjske odpadke v Republiki Sloveniji
Nina Vojščak, 2023, diplomsko delo

Opis: V letu 2020 je svet doletela pandemija SARS-CoV-2. Po svetu in v Sloveniji se je življenje, kot smo ga poznali, končalo. Ukrepi za zaustavitev širjenja virusa so posegali v naša življenja. Nenujne dejavnosti so se ustavile. Prisiljeni smo bili ostati doma in delati na daljavo. V zabojnikih pred hišo so se začele kopičiti večje količine odpadkov kot po navadi. Namen diplomskega dela je raziskati, ali so se količine gospodinjskih odpadkov povečale in kako so vplivale na okolje. S primerjalno analizo smo prišli do nepričakovanih rezultatov. Količine določenih vrst odpadkov so se povečale, količine celotnih odpadkov pa so se dejansko zmanjšale in imajo pozitiven vpliv na okolje.
Ključne besede: odpadek, gospodinjski odpadki, covid-19, epidemija
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (950,39 KB)

7.
Povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v primeru Moravče : magistrsko delo
Mojca Naglič, 2023, magistrsko delo

Opis: Ljudje v današnjih časih preživimo veliko časa v naravi. Po letu 2020, ko nas je doletela epidemija koronavirusa, smo v naravi še toliko bolj našli nek odklop od dela, nekaj za dušo in telo. Pozabljamo pa, da je narava po eni strani naš vir življenja in preživetja. Zato bi jo morali bolj ceniti in ohranjati tako, kot je. Ker pa človek po drugi strani hrepeni po dobičku oziroma zaslužku, da si privošči najboljše, pa žal poseže tudi v naravo. Magistrsko delo opisuje, ali obstaja povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v določenem primeru v občini Moravče. Gre za opis primera, kjer naj bi večje rudarsko podjetje na svojih zemljiščih odlagalo nevarne odpadke. Posledice odlaganja in zakopavanja takih odpadkov pa občutijo prebivalci občine. Ali je šlo res za odlaganje nevarnih odpadkov, sledi v nadaljevanju. Bistven namen pa je, da obstaja povezanost med ekološko in gospodarsko kriminaliteto že, če samo primerjamo značilnosti obeh kriminalitet. Med njima najdemo veliko podob, največja pa je zagotovo človek. Le-ta je v obeh primerih lahko storilec ali žrtev. V večini primerov najdemo, da je eno z drugim. Namreč povezuje ga glavna značilnost in to je pohlep. Človeški pohlep in želja po zaslužku nimata meje. Zato človek posega tudi v naravo. Ne ve pa, da s tem na daljši rok škoduje sebi in svojim bližnjim. Ne omogoča si več zdravega okolja. S tem postaja tudi žrtev. Zato je pomembno, da še toliko bolj opozarjamo na ekološko kot tudi na gospodarsko kriminaliteto. Ker pa je ekološka kriminaliteta novejša veja kriminologije in je tudi malo raziskana, je pomembno, da damo poudarek nanjo tako že v vrtcih in šolah kot tudi kasneje v podjetjih, organizacijah itd. Z ustreznim ozaveščanjem, ureditvijo zakonodaje in poudarkom na ohranjanju narave bomo skupaj pripomogli k ohranjanju narave.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, odpadki, Moravče, Termit, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.04.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji
Gašper Bizjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje poti šolskih odpadkov pri učencih 4. razredov osnovnih šol v celjski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je opredeljen pomen poučevanja naravoslovja in tehnike v osnovni šoli, sledi analiza učnega načrta naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča odpadkov. Predstavljeno je izkustveno učenje ter pomembnost praktičnega dela pri pouku. Nadalje je predstavljen geografski oris celjske regije in opis Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje (RCERO). V empiričnem delu je prikazana raziskava o seznanjenosti z RCERO-m pri učencih, ki je bila izvedena v šolskem letu 2021/2022 na vzorcu dvesto dvainšestdesetih četrtošolcev iz podeželskih in mestnih osnovnih šol na območju celjske regije. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da učenci slabo poznajo delovanje RCERO-a, vendar so dobro seznanjeni z ločevanjem odpadkov in z razlogi ločevanja odpadkov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da veliko anketiranih učencev ne pozna postopka razgradnje bioloških odpadkov ter koristi sežiga odpadkov v sežigalnici. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci ločujejo odpadke tako doma kot v šoli. Pozitivno je bilo tudi to, da večina učencev meni, da so koši za ločevanje odpadkov v šolah dobro označeni ter da se odpadki v šolah ločujejo zaradi lažje nadaljnje obdelave.
Ključne besede: odpadki, Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, osnovna šola, naravoslovje in tehnika, sežigalnica
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

9.
Digitalna transformacija logističnih procesov v panogi ravnanja z odpadki
Tjaša Vodička, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv pandemije covida-19 na digitalizacijo logističnih procesov, in sicer na področju ravnanja z odpadki. Najprej teoretično preučujemo vlogo digitalizacije, pri čemer izpostavimo tako prednosti kot slabosti digitalizacije poslovanja. Še posebej se osredotočimo na vpliv pandemije, ki je povzročila potrebo po globalni digitalizaciji podjetij. To je pomenilo hitro prilagajanje tako nestabilnim tržnim razmeram, kot tudi vse zahtevnejšim željam kupcev. S pregledom različnih mednarodnih študij smo ugotovili, da je bila sprememba na ravni digitalizacije podjetij v času pandemije nujna za njihov obstoj, hkrati pa je prav digitalizacija postavila temelje poslovanja v prihodnosti. Pandemija koronavirusne bolezni je podjetja postavila pred tehnološko prelomno točko in za vedno spremenila način njihovega poslovanja. Podjetja se trudijo ostati na vrhu svoje industrije tako, da sledijo razvijajočemu se digitalnemu svetu. Posledice so vidne v proizvodnem in logističnem sektorju. Proizvodna in logistična industrija svoj ekosistem integrirata z najsodobnejšimi tehnologijami pri upravljanju dobavne verige. Potreba po učinkovitem upravljanju motenj dobavnih verig v času epidemije je napovedala tehnološki prehod na logistiko 4.0. Danes pa premik k trajnosti po pandemiji vodi v prehod na logistiko 5.0. S trajnostnimi premiki k digitalnemu svetu se soočajo tudi slovenska podjetja. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na digitalne transformacije logističnega procesa v industriji ravnanja z odpadki, pri čemer nas je zanimalo predvsem, kako se je podjetje Surovina d.o.o. s tovrstnimi procesi soočalo pred pandemijo in po njej. Osredotočili smo se predvsem na področje logistike, ki je v tej panogi zelo pomembna, saj predstavlja velik del poslovne učinkovitosti. Zanimalo nas je, v katerem delu logističnega procesa v panogi ravnanja z odpadki se pojavlja največja potreba po digitalizaciji. Ugotovili smo, da se bo delež vlaganj – glede na obdobje pred pandemijo – bistveno povečal na področju digitalizacije. Podjetje največje potrebe po digitalizaciji izkazuje v procesu vhodne logistike – pri nabavi. Za podjetje Surovina d.o.o. je pomembno predvsem vzpostaviti elektronsko naročanje odvozov za dobavitelje in na podlagi tega vzpostaviti sprejemljiv vozni park, ki bi zmanjšal neizkoriščene kilometre, s tem pa stroške goriva ter količino emisij. Najpomembnejši sklop digitalizacije vhodne logistike bo reševanje reklamacij – modul bo podjetju omogočil prepoznavanje težav in zmanjšanje stroška s surovinami, ki ne dosegajo zahtevanih standardov.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, informatizacija, digitalizacija, digitalna transformacija, pandemija, industrija ravnanja z odpadki, logistični procesi, nabavna logistika, prodajna logistika, optimizacija logistike.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 712; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

10.
Analiza okolijskih in organizacijskih vidikov različnih oblik kompostiranja
Petra Pajer, 2022, diplomsko delo

Opis: Današnji potrošniki, na žalost, še vedno živimo v prepričanju, da je na svetu neomejena količina surovin, kakor tudi prostora za odlaganje odpadkov. Seveda temu ni tako. Potrebno se je zavedati, da vsak proizvod na koncu postane odpadek. Evropska Unija se zato v svojih strategijah, programih in zakonodaji vedno bolj usmerja v preprečevanje odpadkov, ponovno uporabo, ločeno zbiranje ter recikliranje in kompostiranje. V Sloveniji velik delež odpadkov še vedno konča na odlagališčih, vendarle pa tudi pri nas že vidimo napredek na tem področju. Ločevanje odpadkov je tako prvi in zelo pomemben korak k trajnostnemu ravnanju z odpadki. Diplomsko delo obravnava analizo trajnostnega ravnanja z odpadki na območju Slovenije. Pri tem večkrat poudarjamo, da je ločevanje odpadkov na izvoru osnova tega ravnanja. Organske odpadke je nadalje možno kompostirati. Zaradi tega smo prikazali sodobne metode kompostiranja odpadkov. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo med prebivalci Slovenije. Zanimalo nas je, ali odgovorno ravnajo z odpadki. Izkazalo se je, da temu še vedno, na žalost, ni tako. Precej je neodgovornega ravnanja z odpadki. V zaključku smo predlagali nekaj izboljšav na tem področju. Kot primer dobre prakse smo prikazali primer »Zero waste« koncepta.
Ključne besede: varovanje okolja, odpadki, trajnostno ravnanje z odpadki kompostiranje, koncept »zero waste«
Objavljeno v DKUM: 17.01.2023; Ogledov: 595; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 1.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici