Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Strateške kovine, med katere spada tudi baker, predstavljajo ključne surovine v sodobni industriji, zlasti pri razvoju elektronskih in električnih naprav. Zaradi omejenih naravnih virov in naraščajočega povpraševanja postaja njihovo pridobivanje iz sekundarnih virov, kot so elektronski in električni odpadki (e-odpadki), vse pomembnejše. Ena izmed obetavnih metod na tem področju je magnetna nanohidrometalurgija (MNHM), ki združuje hidrometalurške postopke z nanotehnologijo in temelji na adsorpciji kovinskih ionov z uporabo funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev. V magistrskem delu smo sintetizirali magnetne nanodelce (MNPs), funkcionalizirane z λ-karagenanom (λ-CARR), naravnim polisaharidom, z namenom učinkovite adsorpcije strateških kovin iz vodnih raztopin, kjer adsorpcijska mesta predstavljajo sulfatne skupine. Kristalno strukturo nanoadsorbenta smo okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), njegovo morfologijo in velikost pa določili s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM). Površinsko kemijo magnetnih nanodelcev, prevlečenih z λ-CARR, smo kvalitativno analizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (ATR-FTIR), ter podrobneje z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS). Z dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS) in meritvami ζ-potenciala smo ovrednotili velikost delcev in njihov površinski naboj. Količino vezanega polisaharida na površini nanodelcev smo določili s termogravimetrično analizo (TGA), magnetne lastnosti pa preverili z vibracijskim vzorčnim magnetometrom (VSM). Razviti magnetni polisaharidni nanoadsorbent (MNPs@CARR) je pokazal potencial za odstranjevanje bakrovih ionov. Preučili smo vpliv različnih parametrov na adsorpcijsko učinkovitost, in sicer: maso adsorbenta, pH-vrednost raztopine, začetno koncentracijo Cu²⁺, kontaktni čas, temperaturo ter možnosti regeneracije in ponovne uporabe adsorbenta. Koncentracijo bakrovih ionov smo določali s kolorimetrično metodo s pomočjo fotometra. Kot optimalne pogoje za odstranjevanje Cu²⁺ z MNPs@CARR smo določili: γ (Cu2+) = 1,3 mg L−1, V= 20 mL, pH=6, T = 298 K, 20 mg adsorbenta, kontaktni čas=2 h, pri čemer smo dosegli 84,6 % učinkovitost odstranjevanja. Pri teh pogojih je MNPs@CARR po štirih ciklih regeneracije ohranil približno 60 % začetne adsorpcijske zmogljivosti. Rezultati nakazujejo, da je sintetiziran nanomaterial primeren za trajnostno obdelavo in predelavo strateških in kritičnih kovin (Al, Sr, B) iz sekundarnih virov, kot so tiskana vezja mobilnih telefonov.
Ključne besede: magnetni polisaharidni nanoadsorbent, strateške kovine, baker, predelava kovin, e-odpadki, magnetna nanohidrometalurgija, trajnostno ravnanje z viri
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (5,05 MB)

Opis: Uporaba različnih vrst baterij stalno narašča. Zavedati se moramo, da se baterije iztrošijo in postanejo nevaren odpadek, s katerim je potrebno skrbno ravnati in jih ustrezno ločevati od preostalih odpadkov. S pravilnim ločevanjem odpadnih baterij omogočimo njihovo recikliranje in ponovno uporabo kot vir surovin za nove izdelke, kar prispeva tudi k zmanjšanju emisij. Pravilno ravnanje z odpadnimi baterijami ima tudi ekonomski pomen. V diplomskem delu smo preučili, kako pravilno ravnanje z iztrošenimi baterijami prispeva k zmanjšanju stroškov pri proizvodnji novih baterij in zmanjšanju količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Prvi korak k temu je, da odpadnih baterij ne zavržemo med mešane odpadke, temveč jih recikliramo. S pomočjo primerjalne analize smo preučili, kako ljudje razumejo uporabo in recikliranje odpadnih baterij.
Ključne besede: Nevarni odpadki, ločeno zbiranje, okoljska ozaveščenost
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (777,87 KB)

Opis: Tema diplomskega dela je neprimerno ravnanje z zdravili. Neprimerno ravnanje z zdravili predstavlja resen okoljski in zdravstveni problem, saj lahko farmacevtske učinkovine, ki končajo med mešanimi odpadki ali v odtokih onesnažijo vodo in tla. To negativno vpliva na ekosisteme, zdravje ljudi ter prispeva k razvoju odpornosti bakterij proti antibiotikom. Kljub temu, da so zbirni sistemi za varno odstranjevanje odpadnih zdravil na voljo, se še vedno soočamo z izzivom neustreznega odlaganja. V okviru diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med širšo populacijo, raziskali stopnjo ozaveščenosti posameznikov o pravilnem odstranjevanju pretečenih zdravil. Rezultati so pokazali, da mnogi še vedno ne poznajo pravilnih postopkov odlaganja ali jih ne upoštevajo v zadostni meri. Ključna rešitev za zmanjšanje tega problema je dosledno vračanje odpadnih zdravil v lekarne, kjer so zagotovljeni ustrezni postopki uničenja ter nadaljnje ozaveščanje javnosti o odgovorni uporabi in odstranjevanju zdravil.
Ključne besede: zdravila. odpadki, ravnanje z odpadnimi zdravili, vpliv na okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,72 MB)

Opis: Cilj diplomskega dela je celovit pregled obstoječih metod za reciklažo fotonapetostnih modulov. V diplomskem delu smo se osredotočili na pravne smernice in predpise, ki urejajo reciklažo fotonapetostnih modulov v različnih državah. Prikazan je kratek pregled različnih vrst fotonapetostnih modulov in njihova podrobnejša sestava, ki ima izredno pomembno vlogo pri procesih reciklaže. S pomočjo analize trenutne inštalirane moči fotonapetostnih sistemov v Sloveniji smo lahko napovedali količino pridobljenih materialov. V diplomskem delu je ocenjena ekonomska upravičenost reciklaže, ki poudarja pomembnost razvoja učinkovitih reciklažnih postopkov za izboljšanje trajnosti obnovljivih virov energije in zmanjšanje vplivov na okolje.
Ključne besede: fotonapetostni moduli, recikliranje, upravljanje z odpadki, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: V diplomskem delu smo želeli primerjati postopka hidrotermalne karbonizacije in torefikacije ter lastnosti končnih produktov. Surovini, ki smo ju toplotno obdelali, sta bili papirni in biološki mulj iz papirne industrije. Preverili smo tudi, kakšen je efekt predhodne obdelave mulja z alkoholnim kisom. Hidrotermalno karbonizacijo smo izvedli pri 250 °C z različnima reakcijskima časoma, in sicer 2 h in 4 h. Torefikacijo smo izvedli v atmosferi z dušikom in atmosferi z ogljikovim dioksidom, pri čemer smo vzorce enkrat segreli do 250 °C, drugič pa do 350 °C. Analiza plinov, ki so se sproščali med torefikacijo, je pokazala, da je ogljikov dioksid tisti plin, ki nastaja v največji meri. Iz elementne analize je razvidno, da se delež ogljika v toplotno obdelanih vzorcih poveča, razmerje H/C in O/C pa se zmanjša. Razmerje goriva je dosti večje pri vzorcih, obdelanih s torefikacijo. Toplotna obdelava zviša kurilno vrednost. Nakisani vzorci so imeli po večini višjo kurilno vrednost. Z višjo temperaturo in daljšim časom obdelave praviloma dobimo oglje, ki ima višjo kurilno vrednost in energijsko gostoto. Največje masne in energijske izkoristke smo dobili pri torefikaciji na 250 °C, na izkoristek pa sta najbolj vplivala temperatura torefikacije in vrsta obdelovanega materiala. Glede na FTIR-spektre sklepamo, da so se celuloza, hemiceluloza in lignin med toplotno obdelavo v večini razgradili. Izmerili smo tudi vrednost pH in prevodnost ter določili vsebnost nutrientov v procesnih tekočinah, ki smo jih dobili s hidrotermalno karbonizacijo.
Ključne besede: termična obdelava, torefikacija, hidrotermalna karbonizacija, odpadki papirne industrije, analiza plinov, gorivne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 77
Celotno besedilo (3,67 MB)