1. Public handling of protective masks from use to disposal and recycling options to new productsKatarina Remic, Alen Erjavec, Julija Volmajer Valh, Sonja Šterman, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: A study was conducted on the waste of disposable surgical masks and their problematic impact on the environment. The studies examined have shown the negative effects on the environment that are likely to occur and those that have already occurred. In this article, society's relationship to the potential recycling of disposable surgical masks is considered and projected onto the possibilities of the cradle-to-cradle design approach. The development of a product from recycled surgical masks is driven by two different surveys. The first focuses on wear and disposal habits, and the second on the relationship to recycling. As a result, the flooring was developed with thermally treated recycled surgical masks replacing the filler layer. The goal of the product design was to improve the long-term life cycle analysis of a waste surgical mask.
Ključne besede: maske, medicinski odpadki, okolje, recikliranje izdelka z dodano vrednostjo, analiza življenjskega cikla, masks, medical waste, recycling added-value product, life-cycle-analysis
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prihodnost in izzivi reciklaže odpadnih fotonapetostnih modulov v Sloveniji : diplomsko deloManja Obreza, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je celovit pregled obstoječih metod za reciklažo fotonapetostnih modulov. V diplomskem delu smo se osredotočili na pravne smernice in predpise, ki urejajo reciklažo fotonapetostnih modulov v različnih državah. Prikazan je kratek pregled različnih vrst fotonapetostnih modulov in njihova podrobnejša sestava, ki ima izredno pomembno vlogo pri procesih reciklaže. S pomočjo analize trenutne inštalirane moči fotonapetostnih sistemov v Sloveniji smo lahko napovedali količino pridobljenih materialov. V diplomskem delu je ocenjena ekonomska upravičenost reciklaže, ki poudarja pomembnost razvoja učinkovitih reciklažnih postopkov za izboljšanje trajnosti obnovljivih virov energije in zmanjšanje vplivov na okolje.
Ključne besede: fotonapetostni moduli, recikliranje, upravljanje z odpadki, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Recikliranje fotonapetostnih sistemov : projekcije do leta 2050 na osnovi NEPNMatej Krošelj, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava postopke recikliranja fotonapetostnih sistemov, natančneje fotonapetostnih modulov. Namen raziskave je bil podrobno analizirati učinkovitost mehanskih postopkov recikliranja kristalno-silicijevih tehnologij in oceniti potencialne količine odpadkov v svetovnem merilu. V okviru diplomskega dela je bila izdelana tudi kvantitativna analiza odpadkov iz fotonapetostnih modulov v obdobju 2007–2065 za Slovenijo, ki temelji na projekcijah inštalirane kumulativne moči Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za Slovenijo. Rezultati kažejo na pomemben potencial za recikliranje materialov. Dodatno zajemajo rezultati diplomskega dela izračun vrednosti recikliranih materialov na trgu.
Ključne besede: recikliranje, fotonapetostni modul, Nacionalni energetski in podnebni načrt, odpadki
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,68 MB) |
4. Primerjava lastnosti produktov pridobljenih s hidrotermalno karbonizacijo in torefikacijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMatej Zazijal, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli primerjati postopka hidrotermalne karbonizacije in torefikacije ter lastnosti končnih produktov. Surovini, ki smo ju toplotno obdelali, sta bili papirni in biološki mulj iz papirne industrije. Preverili smo tudi, kakšen je efekt predhodne obdelave mulja z alkoholnim kisom. Hidrotermalno karbonizacijo smo izvedli pri 250 °C z različnima reakcijskima časoma, in sicer 2 h in 4 h. Torefikacijo smo izvedli v atmosferi z dušikom in atmosferi z ogljikovim dioksidom, pri čemer smo vzorce enkrat segreli do 250 °C, drugič pa do 350 °C.
Analiza plinov, ki so se sproščali med torefikacijo, je pokazala, da je ogljikov dioksid tisti plin, ki nastaja v največji meri. Iz elementne analize je razvidno, da se delež ogljika v toplotno obdelanih vzorcih poveča, razmerje H/C in O/C pa se zmanjša. Razmerje goriva je dosti večje pri vzorcih, obdelanih s torefikacijo. Toplotna obdelava zviša kurilno vrednost. Nakisani vzorci so imeli po večini višjo kurilno vrednost. Z višjo temperaturo in daljšim časom obdelave praviloma dobimo oglje, ki ima višjo kurilno vrednost in energijsko gostoto. Največje masne in energijske izkoristke smo dobili pri torefikaciji na 250 °C, na izkoristek pa sta najbolj vplivala temperatura torefikacije in vrsta obdelovanega materiala. Glede na FTIR-spektre sklepamo, da so se celuloza, hemiceluloza in lignin med toplotno obdelavo v večini razgradili. Izmerili smo tudi vrednost pH in prevodnost ter določili vsebnost nutrientov v procesnih tekočinah, ki smo jih dobili s hidrotermalno karbonizacijo.
Ključne besede: termična obdelava, torefikacija, hidrotermalna karbonizacija, odpadki papirne industrije, analiza plinov, gorivne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,67 MB) |
5. Študija ravnanja z viški materialov v času gradnje HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi : magistrsko deloJernej Jevševar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo na podlagi konkretnega projekta izgradnje treh hidroelektrarn na srednji Savi prikazali problematiko gospodarjenja z viški izkopnih materialov ter na osnovi raziskav in ugotovitev oblikovali konceptualni predlog rešitve, v katerem upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki, pri kateri je preprečevanje nastajanja odpadkov prva prioriteta.
Pri konkretnem projektu se ocenjuje, da bo pri izvedbi zemeljskih gradbenih del nastalo 2,123 mio m3 viškov izkopnih materialov (1,643 mio m3 mineralne surovine in 0,480 mio m3 izkopanega materiala kot odpadka).
Prednostnemu vrstnemu redu hierarhije ravnanja z odpadki sledimo tako, da (znotraj zakonskih okvirov) s pridobljeno mineralno surovino ravnamo kot s stranskim proizvodom (in ne z odpadkom), ki se po plačilu koncesijske dajatve predela v nov gradbeni material z uporabnim potencialom pri gradnjah objektov. Pri ravnanju z viški izkopanega materiala kot odpadka pa upoštevamo njihovo prednostno (koristno) uporabo pri sanacijah degradiranih površin oziroma nesaniranih območij v regiji, na katerih se je v preteklosti izvajalo izkopavanje premoga.
Magistrsko delo temelji na realnem primeru izdelane dokumentacije »Študija ravnanja z viški materialov v času gradnje HE Suhadol, He Trbovlje in HE Renke na srednji Savi«, katero smo izdelali v podjetjih IBT SPI d.o.o. in PKG Šprinzer Mirko s.p. pod številko projekta 8326/22 v mesecu januarju 2023.
Ključne besede: gradbeništvo, izkop, odpadki, surovina
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (9,13 MB) |
6. Obdelava odpadnih procesnih tokov farmacevtskega obrata : magistrsko deloNeža Šantl, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delom obravnava obdelavo odpadnih procesnih tokov farmacevtskega obrata z naslednjimi metodami obdelave: mikrofiltracija, centrifugiranje, centrifugiranjem z dodatkom kisline in termično obdelavo (hidrotermalna karbonizacija in torefikacija). Za mikrofiltracijo odpadnega micelija so določeni optimalni pogoji pri tlaku 2 bara in pretoku permeata 1,2 m3/h. Centrifugiranje kot metoda obdelave odpadnega micelija zahteva predolg obratovalni čas. Centrifugiranje z dodatkom kisline daje bolj perspektivne rezultate kot metoda predobdelave. Najvišji izkoristek termične obdelave s torefikacijo je 51,42 %, za hidrotermalno karbonizacijo pa 52,27 %. Oba navedena izkoristka sta dosežena pri eksperimentu z dodatkom klorovodikove kisline. Za hidrooglje z dodatkom prej omenjene kisline dosegamo vrednost HHV 31,06 MJ/kg. Trdni produkti so karakterizirani z metodama TGA in FTIR. Tekoči produkti pa z določitvijo karakterizacijskih parametrov (skupen dušik, skupni fosfati, KPK, N-NH4 , fosfatov in sulfatov) in florescenco. Metode dokazujejo visoko vsebnost huimskim kislinam podobnih komponent in aromtskih beljakovin.
Ključne besede: mikrofiltracija, termični odpadki, farmacevtskih odpadni procesni tokovi, hidrotermalna karbonizacija torefikacija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,32 MB) |
7. Proizvodnja sintetičnega bencina iz trdnih komunalnih odpadkov : magistrsko deloMonika Uremović, 2024, magistrsko delo Opis: Fosilna goriva so neobnovljivi energetski viri (premog, nafta, zemeljski plin in njihovi derivati), ki so nastali iz starodavnih rastlin in živali. Ta goriva so ključna za današnjo energetsko porabo, saj zagotavljajo okoli 80 % svetovne energije. Kljub njihovemu prispevku k industrializaciji in razvoju imajo negativen vpliv na okolje in podnebje, saj sproščajo ogljik v atmosfero. Fosilna goriva so omejen vir, ki se ne more hitro obnavljati, zato postaja prehod na obnovljive vire, kot sta sončna in električna energija, vse bolj nujen.
Naraščajoče svetovno prebivalstvo povzroča hitro večanje števila trdnih komunalnih odpadkov in s tem povezanih problemov ‒ onesnaževanje okolja, naraščajoči stroški in kopičenje odlagališč z odpadki. V ta namen bi v okviru krožnega gospodarstva razvili alternativne načine obdelave, s katerimi bi zmanjšali količino odpadkov in jih pretvorili v različne vrste energij.
Namen magistrskega dela je izvesti različne simulacije proizvodnje sintetičnega bencina iz trdnih komunalnih odpadkov, od sortiranih, delno sortiranih do nesortiranih, s pomočjo programa Aspen Plus pri različnih pogojih obratovanja (tlak in temperatura).
Najprej smo izvedli simulacije proizvodnje sintetičnega bencina pri sortiranih trdnih komunalnih odpadkih, kjer smo nadalje opazovali vpliv na proizvodnjo s spreminjanjem temperature oziroma tlaka. Nato smo izvedli še simulacijo proizvodnje sintetičnega bencina iz sortiranih trdnih komunalnih odpadkov z uporabo ogljikovega dioksida, predhodno pridobljenega iz dimnih plinov s separacijo na koloni PSA. Na koncu smo izvedli še simulacije proizvodnje sintetičnega bencina iz delno in še nesortiranih trdnih komunalnih odpadkov.
Ugotovitve so pokazala, da so bili najboljši rezultati pri simulaciji proizvodnje sintetičnega bencina iz sortiranih trdnih komunalnih odpadkov z uporabo ogljikovega dioksida iz dimnih plinov, ki je bil predhodno pridobljen s separacijo na koloni PSA. Prav tako so rezultati pokazali, da se proizvodnja zmanjšuje s povečanjem temperature pri istem tlaku in obratno povečuje s povečanjem tlaka pri isti temperaturi.
Ključne besede: sintetičen bencin, sintezni plin, trdni komunalni odpadki, dimni plini, krožno gospodarstvo, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,04 MB) |
8. Krožno gospodarstvo v gradbeni industriji: primer javno podjetje Nigrad, d. o. o.Eva Gradišnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo krožnega gospodarstva gradbene industrije v Sloveniji s posebnim poudarkom na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V teoretičnem okviru so najprej definirani osnovni koncepti krožnega gospodarstva in gradbenih odpadkov. Poudarjeni so pomen ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter zakonske zahteve, ki urejajo to področje v Sloveniji.
V teoretičnem delu sta najprej predstavljena zgodovina zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter trenutno stanje nastajanja teh odpadkov. V nadaljevanju je povzet zakonodajni okvir odpadkov in krožnega gospodarstva v Sloveniji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge predstavljen princip krožnega gospodarstva na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V praktičnem delu naloge so najprej predstavljene rešitve podjetja za predelavo in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. Nato so analizirani materialni vhodi in izhodi, ki so bili realizirani v zadnjih dveh letih delovanja podjetja. V zaključku naloge so podani ključna spoznanja in predlogi za izboljšanje ravnanja z gradbenimi odpadki v podjetju ter spodbujanje krožnega gospodarstva v praksi.
Ključne besede: gradbeništvo, krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, ponovna uporaba odpadkov
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,73 MB) |
9. Konstruiranje in izdelava elektrohidravlične stiskalnice v podjetju Galvanizacija Fric d.o.o. : diplomsko deloŽiga Napast, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno področje hidravličnih stiskalnic, ki so v današnjem času nepogrešljive v industriji. Poznamo več tipov hidravličnih stiskalnic, ki imajo velike zmožnosti upravljanja raznolikih nalog. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljeno podjetje Galvanizacija Fric d. o. o. ter hidravlične stiskalnice, njihove vrste in njihovo delovanje. V drugem delu je opisan celotni postopek izdelave hidravlične stiskalnice, ki bi se uporabljala za stiskanje odpadnega materiala, kot so papir, karton in folija. Sama konstrukcija stiskalnice je zasnovana iz kovinskega ogrodja, katerega smo spojili z MIG-MAG varjenjem. Potisna plošča, namenjena stiskanju odpadne embalaže, je operirana s hidravličnim cilindrom. Ta cilinder je nato povezan na hidravlični generator, kar pomeni, da je v sklopu enega sistema hidravlična črpalka, elektro-hidravlični potni ventil z dvema hitrima spojkama in rezervoarjem za olje. Vse skupaj se zaključi z natančnim izračunom dejanske moči stiskalnice.
Ključne besede: stiskalnica, galvanizacija, odpadki, cilinder
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 0 |
10. Kinetika termične razgradnje polietilena za pridobivanje parafinskih frakcij : magistrsko deloTim Tetičkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Količine polimernih odpadkov še vedno naraščajo predvsem zaradi masovne uporabe, dostopnosti in cenovne ugodnosti plastičnih materialov. Ravnanje s takimi odpadki je bistvenega pomena za zaščito planeta in živih bitij. Obstaja več načinov predelave plastike. V magistrski nalogi obravnavamo le termično predelavo pri visokih temperaturah – pirolizo. Proces pirolize obravnavamo za material HDPE, ki sodi med najbolj uporabljano plastiko. Prvi namen naloge je predstavitev reakcijskih mehanizmov, ki potekajo ob termični razgradnji materiala. Reakcijski mehanizmi sledijo zaporedju, ki se prične z iniciacijo, sledi ji β-razcepitvena propagacija, naključna propagacija, intermolekularni prenos vodika in terminacija. Drugi namen magistrske naloge je pregled kinetičnih modelov, ki se uporabljajo pri analizi podatkov iz termične analize materialov – TGA. Izračun kinetičnih parametrov je izveden z uporabo različnih pristopov, kot so: Friedman, Kissinger-Akahira-Sunose (KAS) in Ozawa-Flynn-Wall (OFW) model. Eksperimentalne podatke TGA HDPE smo s pomočjo programskega orodja Python in Matlab izračunali osnovne kinetične parametre, kot so aktivacijska energija Ea, predeksponentni faktor A, red reakcije n ter potreben čas za celotno presnovo pri 600 °C, 700 °C in 750 °C. V tretjem delu smo s pomočjo pridobljenih kinetičnih parametrov ocenili potrebne reakcijske čase za izvedbo hitre pirolize pri omenjenih temperaturah. Za izvedbo takšne pirolize smo predvideli načrtovanje laboratorijskega reaktorja s fluidiziranim slojem – RFS. Predstavljeni so izračuni fluidizacijskih lastnosti ter dimenzioniranje reaktorja z višino, premerom, maso nasutja, pretokom plina in padcem tlaka v reaktorju. Načrtovanje je bilo opravljeno za laboratorijski reaktor, ki predstavlja prvi korak za študijo in zasnovo procesa ter prehod na industrijsko merilo. Tako pripravljena zasnova reaktorja predstavlja podlago za pripravo projekta izdelave laboratorijskega raziskovalno-razvojnega reaktorja RFS.
Ključne besede: Piroliza, HDPE, kinetika, mehanizem, reaktor s fluidizirano plastjo, plastični odpadki
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 77
Celotno besedilo (4,61 MB) |
