Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V letu 2020 je svet doletela pandemija SARS-CoV-2. Po svetu in v Sloveniji se je življenje, kot smo ga poznali, končalo. Ukrepi za zaustavitev širjenja virusa so posegali v naša življenja. Nenujne dejavnosti so se ustavile. Prisiljeni smo bili ostati doma in delati na daljavo. V zabojnikih pred hišo so se začele kopičiti večje količine odpadkov kot po navadi. Namen diplomskega dela je raziskati, ali so se količine gospodinjskih odpadkov povečale in kako so vplivale na okolje. S primerjalno analizo smo prišli do nepričakovanih rezultatov. Količine določenih vrst odpadkov so se povečale, količine celotnih odpadkov pa so se dejansko zmanjšale in imajo pozitiven vpliv na okolje.
Ključne besede: odpadek, gospodinjski odpadki, covid-19, epidemija
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 87
Celotno besedilo (950,39 KB)

Opis: Svetovni razvoj, želja po nenehni gospodarski rasti in potrošniška družba nam prinašajo vedno več novih izdelkov in s tem vsak dan več odpadkov. Namen zaključnega dela je, da seznanimo ljudi o problematiki odpadkov in plastičnih odpadkov v Sloveniji tako, da jim predstavimo to temo, ki je vedno bolj aktualna in novejša tema z vidika gospodarstva. V zaključnem delu smo preučili, kaj sploh je odpadek, ravnanje z odpadki, kako se delijo odpadki ter zakonodajo. Poseben del naloge smo posvetili plastičnim odpadkom, ki so zelo aktualna tema in povzroča veliko grožnjo ekosistemu. V raziskavi smo preučevali, kako se Slovenija spopada z ravnanjem z odpadki v primerjavi s povprečjem 27 evropskih držav in kako napreduje sama. Namen raziskave je, da vidimo, kje smo dobri in kje so najbolj potrebne izboljšave. Pri tem smo potrjevali pet zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se Slovenija dobro spopada s problematiko odpadkov, saj redno presega zastavljene cilje Evropske unije. Najbolje nam gre na področju reciklaže komunalnih odpadkov in stekla, kjer zadnjih nekaj let kotiramo med najboljšimi petimi v Evropski uniji. Največ možnosti za napredek imamo na področju reciklaže papirja in kartona.
Ključne besede: odpadek, recikliranje, krožno gospodarstvo, ravnanje z odpadki
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 951; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: V magistrskem delu smo poskušali s pomočjo raziskave ugotoviti razloge za zavrženo hrano in količino le-te. Na osnovi spletne ankete o zavrženi hrani v slovenskih gospodinjstvih je bila v magistrskem delu opravljena statistična analiza o odnosu in vplivu različnih dejavnikov, ki jih povezujemo s količino zavržene hrane. V teoretičnem delu smo najprej spoznali problematiko zavržene hrane, kar smo podkrepili z lastno spletno anketo. Z uporabo statističnih metod ANOVA in hi-kvadrat smo analizirali podane odgovore, iz katerih smo pridobiti grobo oceno o količini zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih in o njihovih načinih ravnanja s hrano. Ključni rezultati opravljene analize so pokazali, da se povprečna vrednost zavrženih prehrambnih proizvodov na mesec razlikuje glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Največ anketiranih, kar 64,2 %, na mesec, zavrže za manj kot 10 €, 26,4 % anketiranih pa je ovrednotilo znesek med 10 € in 20 €. Prav tako prihaja do razlik v povprečnem mnenju o problematiki prevelikih količin zavržene hrane glede na starostne skupine. Skoraj 70 % anketiranih se zaveda problematike o količini zavržene hrane in temu primerno tudi ustrezno ravna. Kljub zavedanju pa je analiza rezultatov pokazala, da v povprečju anketiranci zavržejo med 4,59 in 8,52 kg hrane na mesec, kar na letni ravni znaša med 55 in 102 kg hrane. Do te količine pride zaradi razlogov, kot so pokvarjeni proizvodi, pretečen rok uporabe, preobsežen nakup proizvodov, nakup proizvodov, ki niso dobrega okusa, in preveliko pakiranje. Podali smo tudi predloge, s katerimi bi lahko obstoječe stanje in razmere nekoliko izboljšali ter dolgoročno izboljšali tudi kakovost življenja, saj količine zavržene hrane vplivajo tako na okoljsko problematiko, kot so npr. emisije CO2, ter tudi na medčloveške odnose (doniranje hrane). Predlogi, ki smo jih izpostavili, so: osebno pakiranje v recikliranih embalažah za proizvode, pri katerih je to mogoče, razširitev doniranja hrane, javno merjenje količin zavržene hrane, obveščanje javnosti ter uporaba in nadgradnja postavljenega modela ravnanja s hrano.
Ključne besede: zavržena, hrana, gospodinjstva, odpadek, CO2
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1197; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: V diplomskem delu smo ocenili učinke čistilne akcije v občini Mengeš. Zelo pomembno je, da se občani zavedajo, da je čistoča okolice pomembna, saj je na svetu vedno več odpadkov in moramo z njimi pametno ravnati. Vendar so vsi ukrepi kratkočasni, če se večina posameznikov noče zavedati, kako pametno je varovati okolje. Teoretični del diplomskega dela zajema osnovna pravila o ravnanju z odpadki in njihovo pravilno ločevanje. Empirični del zajema raziskavo o udeležitvi čistilne akcije, organiziranosti, razloge, zakaj se je udeležijo in zakaj ne. Rezultati so pokazali, da se večina strinja, da bi morale čistilne akcije potekati enkrat do dvakrat letno in da bi morali izboljšati oglaševanje.
Ključne besede: odpadek, čistilna akcija, občina Mengeš
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 936; Prenosov: 74
Celotno besedilo (778,16 KB)

Opis: Cilj diplomskega dela je bil napisati anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Na podlagi analize rezultatov smo lahko ugotovili, v kolikšni meri anketiranci poznajo pravilno ravnanje z odpadki in kako ocenjujejo obratovanje Zbirnega centra Žirovnica. V pomoč so nam bili tudi pri oblikovanju mnenja za izboljšave obratovanja Zbirnega centra. Anketo smo opravili na območju Občine Žirovnica. Naključno smo izbrali vzorec petdesetih anketirancev obeh spolov, polovica je bila žensk in polovica moških, starejših od 18 let. V diplomskem delu se najprej seznanimo s teoretičnimi osnovami, v nekaj besedah predstavimo zakonske določbe, ki veljajo v Republiki Sloveniji, na kratko prikažemo slovensko in evropsko statistiko ter predstavimo podjetje, ki upravlja z Zbirnim centrom Žirovnica, in samo delovanje centra. V raziskovalnem delu smo predstavili dobljene podatke v obliki tabel in grafov s kratkimi pripombami. V raziskovalnih vprašanjih smo se spraševali o osveščenosti in zadovoljstvu občanov z obratovalnim časom ter pomočjo osebja, preverili primernost postavitve zabojnikov in na ta način dobili odgovore o znanju občanov o razvrščanju odpadkov.
Ključne besede: - odpadek, - zbirni center, - ločevanje, - obratovalni čas, - razvrščanje odpadkov
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 991; Prenosov: 104
Celotno besedilo (932,23 KB)