| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga vzgojitelja pri razvijanju socialnih odnosov med otroki v vrtcu : diplomsko delo
Anamarija Poredoš, 2023, diplomsko delo

Opis: Z vključitvijo v vrtec se otroci soočajo z novim, nepoznanim okoljem in z različnimi novimi socialnimi odnosi, ki jih razvijajo v vrtčevskem okolju. V diplomskem delu smo se usmerili na socialne odnose med otroki in na to, kako se ti razvijajo in kakšno vlogo imajo pri razvijanju socialnih odnosov strokovni delavci v vrtcu. V naši raziskavi je sodelovalo 100 strokovnih delavcev vrtca (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev). Ugotovili smo, da strokovni delavci družino, vrtec in vrstnike ocenjujejo kot zelo pomembne za otrokov socialni razvoj, da pripisujejo zelo pomembno vlogo izražanju, prepoznavanju in nadziranju lastnih čustev za socialni razvoj otroka. Prav tako smo ugotovili, da strokovni delavci prepoznavajo odnos, ki ga ima otrok s starši, kot najpomembnejšega. Otroci imajo občasno težave s prilagajanjem v skupini in z vzpostavljanjem socialnih odnosov z drugimi otroki. Večina strokovnih delavcev ocenjuje občutek varnosti in pogovor kot zelo pomembna načina, s katerima vplivajo na socialni razvoj otroka. Večji del strokovnih delavcev se na antisocialno vedenje otroka odzove s pogovorom, na prosocialno vedenje pa s pohvalo. Večji del strokovnih delavcev v vrtcu pogosto izvaja dejavnosti za razvijanje socialnih spretnosti otrok.
Ključne besede: Socialni razvoj otroka, odnosi med otroki, strokovni delavci, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2023; Ogledov: 1010; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
Kvaliteta življenja družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju
Ksenija Seršen, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava kvaliteto življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji. Zajema 44 družin iz slovenskih pokrajin Koroška, Štajerska in Pomurje. Pojem družina, njene značilnosti in njen položaj v družbi se skozi čas spreminjajo. V teoretičnem delu magistrske naloge je zato najprej zajeta opredelitev družine in njene značilnosti v sodobnem času. Rojstvo otroka z motnjami v duševnem razvoju močno vpliva na člane ožje in širše družine in lahko vpliva na vse vidike družinskega funkcioniranja. V nalogi so prav zaradi tega natančneje opredeljene in klasificirane motnje v duševnem razvoju in vzroki za nastanek le-teh, ter tudi druge oziroma spremljevalne motnje, ki se izražajo na različnih področjih življenja: odnosi v družini z otrokom z motnjo v duševnem razvoju, partnerstvo staršev, vloge in položaj posameznih družinskih članov itd. Osrednji poudarek magistrske naloge je na kvaliteti življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju. Pojem kvalitete življenja se ukvarja z dobrobitnostjo in z zadovoljstvom v življenju in ker si ljudje ta pojem zelo različno razlagamo, je v nalogi opredeljen sam pojem kvalitete življenja ter koncept kvalitete življenja. Ker je kvaliteta življenja družin dokaj novo področje raziskovanja in ker naj bi odražala dojemanje kvalitete življenja, tako njenih posameznih članov kakor družine kot celote, je za strokovnjake še zmeraj izziv, kako zajeti vse različne vidike življenja. Velik del teoretičnega dela magistrske naloge je tako namenjen različnim področjem življenja, ki naj bi pomembno vplivala na dojemanje kvalitete življenja, tako posameznika kakor cele družine. Ta področja so zajeta tudi v anketnem vprašalniku, ki smo ga uporabili v empiričnem delu in katerega avtorji so Ivan Brown, Roy I. Brown, Nehama T. Baum idr., v slovenščino pa ga je prevedla dr. Majda Schmidt. Z njim smo zbrali tako kvalitativne kot kvantitativne podatke, ki jih je bilo mogoče pridobiti le v sodelovanju z družinami, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju in prišli do nekaterih zelo zanimivih ugotovitev.
Ključne besede: družina, otroci z motnjami v duševnem razvoju, kvaliteta življenja, kvaliteta življenja družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, zdravje, finančno stanje, družinski odnosi, podpora oseb in strokovnih služb, vpliv vrednot, poklic, prosti čas in rekreacija ter interakcija s skupnostjo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 4538; Prenosov: 844
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici