| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Osveščenost mladih o cerebralni paralizi
Laura Fižolnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Cerebralna paraliza je najpogostejša permanentna oblika invalidnosti med otroki. Osebe z invalidnostjo so velikokrat tarča predsodkov, zato se srečujejo tako z zdravstvenimi izzivi, ki jih prinaša ta oblika invalidnosti, kot s tem, kako jih družba obravnava. Nepoznavanje cerebralne paralize in različni stereotipi povzročajo, da se osebe s cerebralno paralizo izključuje iz družbe, kar pa pri njih povzroča nižanje samozavesti in emocionalne težave. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala od septembra do decembra. Vprašalnik je izpolnilo 545 anketirancev, starih med 18 in 24 let. Rezultate smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Ugotovili smo, da je večina mladih že slišala za cerebralno paralizo, vendar še vedno niso dovolj osveščeni o tej motnji v duševnem razvoju (89 % vprašanih). Rezultati so pokazali, da je mnenje mladih o osebah s cerebralno paralizo razdeljeno in predsodki še prisotni, saj delež mladih še vedno verjame, da bi morali onemogočiti druženje otrok s cerebralno paralizo z vrstniki, ki je nimajo. Potrebna je boljša osveščenost mladih o cerebralni paralizi, saj opažamo napačna prepričanja med njimi. Zdravstveni delavci bomo morali bolje izvajati zdravstveno vzgojo v celotni družbi. Ljudje morajo biti osveščeni s strokovnimi informacijami o otrocih s cerebralno paralizo, saj mladi večino laičnih informacij izvedo drugod. 
Ključne besede: percepcija javnosti, odnos družbe, vloga diplomirane medicinske sestre, Zveza Sonček
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (816,15 KB)

2.
Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okolju
Mirjam Paljek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe. Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo. Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Ključne besede: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Objavljeno v DKUM: 19.06.2020; Ogledov: 1229; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (787,22 KB)

3.
Odnos družbe do invalidov
Martina Skralovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Invalidnost in invalidi nas dandanes spremljajo že skoraj na vsakem koraku. Invalidi niso samo osebe, ki so na invalidskem vozičku, to so tudi slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, osebe z motnjami v duševnem razvoju,… So skupina, ki poleg žensk spadajo med najbolj diskriminirane ljudi v naši družbi. Posledično se srečujejo s številnimi ovirami pri zaposlitvi, izobraževanju, dostopu do različnih ustanov. Ko bo družba sprejela in razumela invalidne osebe ter njihove potrebe, se bo tudi odnos do njih bistveno spremenil. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se razlikuje odnos do invalidnih oseb med zaposlenimi na Občini Dravograd, OŠ NT Dravograd in Knjižnici Dravograd. Zanimalo nas je tudi, ali imajo invalidne osebe omogočen dostop do navedenih ustanov. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil anonimen. Raziskavo smo opravili na Občini Dravograd, OŠ NT Dravograd in Knjižnici Dravograd. Vzorec raziskave so predstavljali naključno izbrani zaposleni. Rezultati in diskusije: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da se odnos do invalidnih oseb med zaposlenimi bistveno ne razlikuje. Ugotovili smo tudi, da invalidne osebe nimajo omogočenega dostopa do Knjižnice Dravograd in Občine Dravograd, kjer je invalidnim osebam prilagojen samo glavni vhod. OŠ NT Dravograd pa invalidnim osebam v celoti omogoča dostop do ustanove. Omogočen dostop do navedenih ustanov, bi morali imeti vsi ljudje oziroma občani. Vsak ima potrebo, željo in pravico, da bi sam obiskal knjižnico, predvsem pa Občino, kjer se urejajo različne formalne in osebne zadeve. Vendar v našem primeru to invalidnim osebam ni omogočeno.
Ključne besede: Invalidnost, invalidna oseba, odnos družbe, vloga medicinske sestre, diskriminacija.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 3097; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (776,16 KB)

Iskanje izvedeno v 2.49 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici