1. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkovNika Rakuša, 2023, magistrsko delo Opis: Hitra gospodarska rast ter prekomerna potrošnja sta pospešili degradacijo okolja po vsem svetu, zato okoljsko trajnostno potrošništvo predstavlja ključ do trajnostnega razvoja. Obravnavanje degradacije okolja namreč zahteva spremembe v potrošniškem vedenju, ki temelji na boljšem razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na okoljsko trajnostno potrošniško vedenje, saj le-to ni posledica zakonskega nadzora, temveč izhaja iz vrednot, ki jih imajo odjemalci. Podjetja morajo zato imeti več znanja o vrednotah odjemalcev, ki vplivajo na njihovo odločitev o nakupu okoljsko trajnostnih izdelkov, da bi le-te lahko učinkoviteje tržila in vplivala na ciljne segmente odjemalcev.
V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene literature opredelili pojem okoljsko trajnostnega potrošništva in naredili pregled nad najpogostejšimi ovirami le-tega, definirali, kdo so okoljsko trajnostni odjemalci, pregledali najpogostejše kriterije za njihovo segmentacijo ter raziskali proces okoljsko trajnostnega nakupnega odločanja, v nadaljevanju pa opredelili še splet marketinga okoljsko trajnostnih izdelkov in njegovih najpomembnejših strategij.
V empiričnem delu smo na podlagi teorije načrtovanega vedenja, ki se v raziskavah okoljsko trajnostnega vedenja pogosto uporablja, analizirali vpliv odnosa do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivnih norm in zaznanega nadzora nad vedenjem ter vpliv okoljske skrbi in okoljskega znanja, ki smo ju vključili v model zaradi izboljšanja njegove napovedovalne moči, na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Ker pa se poznavanje okoljske problematike, odnos do okoljskih problemov in okoljsko trajnostno vedenje med kulturami razlikujejo, smo analizirali tudi vpliv kolektivizma, dolgoročne usmerjenosti in odnosa do narave kot moderatorskih spremenljivk na odnose med neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko.
Rezultati kažejo, da okoljska skrb, okoljsko znanje, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme in zaznani nadzor nad vedenjem pozitivno vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Najmočnejši vpliv v modelu ima okoljsko znanje, sledijo mu subjektivne norme, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov in zaznani nadzor nad vedenjem, medtem ko je vpliv okoljske skrbi na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov najšibkejši. Rezultati kažejo tudi, da med vplivom izbranih dejavnikov na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov glede na izbrane dejavnike kulture prihaja do razlik, vendar so te razlike znotraj kulture z izjemo nekaterih precej majhne.
Na koncu smo oblikovali še uporabna priporočila, ki bodo vodje marketinga vodila k oblikovanju učinkovitih marketinških strategij za okoljsko trajnostne izdelke, predvsem na področju marketinškega komuniciranja, s katerimi lahko pospešijo ali celo odstranijo ovire okoljsko trajnostnega potrošništva, ki prispeva k reševanju okoljskih problemov.
Ključne besede: odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme, zaznani nadzor nad vedenjem, okoljska skrb, okoljsko znanje, kolektivizem, dolgoročna usmerjenost, odnos do narave, nakupna namera.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 194
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. Koncepti narave in kulture ob reki Muri v izbrani prozi Miška Kranjca in Ferija LainščkaPatricija Palčnik, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava izbrana prozna besedila dveh slovenskih pisateljev, in sicer Miška Kranjca, ki ga uvrščamo v obdobje socialnega realizma, in Ferija Lainščka, sodobnega slovenskega ustvarjalca. Zaradi dejstva, da oba prihajata iz Prekmurja in posledično v večini svojih literarnih besedil tematizirata prekmursko pokrajino, so ju mnogi literarni kritiki označili kot prekmurska pisatelja. V obravnavo so zajeti trije Kranjčevi romani: Strici so mi povedali, Mladost v močvirju in Povest o dobrih ljudeh ter trije Lainščkovi romani: Ločil bom peno od valov, Muriša in Namesto koga roža cveti. Obravnavanim romanom je skupno tematiziranje prekmurskih pokrajin ob reki Muri, poleg tega je narava in njen preplet s kulturo pomemben sestavni del njihove vsebine. Kot taka so izbrana dela zanimiva za ekokritiško analizo. Teoretični del magistrske naloge je sestavljen iz predstavitve teoretskih izhodišč ekologije, njenega razvoja in posledic, teoretskih izhodišč ekokritike, njene metodologije ter tematskih področij, teorije prostora in izbranih konceptov narave ter kulture. V analitičnem delu sem se osredotočila na upodobitve narave in kulture ter človekov odnos do narave. Na podlagi ugotovljenega sem sklepala o upodobitvi in zastopanosti posameznih konceptov narave ter kulture v izbranih romanih. Nalogo sem sklenila s povzetkom in primerjavo ključnih ugotovitev med avtorjema. Magistrska naloga prinaša pogled Miška Kranjca in Ferija Lainščka na naravo ter kulturo, kot se ta odraža v obravnavanih romanih. Poleg obravnavanih romanov sem v magistrsko nalogo vključila tudi različno strokovno literaturo, članke in monografije, ki pripomorejo k lažjemu razumevanju in interpretaciji izbrane teme.
Ključne besede: Miško Kranjec, Feri Lainšček, ekokritika, koncepti narave, koncepti kulture, odnos med naravo in kulturo.
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1624; Prenosov: 250
Celotno besedilo (773,63 KB) |
3. Koncepti narave in okolja v izbranih delih Iztoka GeistraJasmina Odorčić, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava izbrana literarna dela slovenskega ustvarjalca Iztoka Geistra z ekokritiškega vidika. Podrobneje so raziskani trije romani, dve pesniški zbirki, ena kratka zgodba in izbran esej iz zbirke esejev. Pri obravnavanih literarnih delih smo se osredotočili na odnos med kulturo in naravo ter tudi na odnos med moškim in žensko. Ugotavljali smo, ali avtor presega ustaljene dualizme ali pa jih utrjuje in s tem sledi ustaljeni družbeni praksi, ki izhaja iz antropocentričnega pogleda na svet. V povezavi s tem nas je zanimalo tudi, ali ima narava v obravnavanih delih status samostojnega subjekta in ali spregovori s svojim glasom. Pri tem smo izhajali iz teorije ekokritike, ki je predstavljena v teoretičnem delu magistrske naloge. Da bi bolje razumeli avtorjev pogled na naravo, smo podrobneje preučili tudi nekatera njegova naravoslovna dela in poljudnoznanstvene članke. V nalogi so tako predstavljeni Geistrovi pogledi na naravo in okolje, kakor se razodevajo skozi izbrana literarna dela. Koncepti narave in okolja se kažejo tudi preko metafor, pridevkov in simbolov iz območja narave, zato v nalogi pozornost posvečamo tudi njihovi analizi.
Ključne besede: Iztok Geister, koncepti narave, koncepti okolja, ekokritika, odnos kultura/narava, status narave, zagovorništvo narave.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1645; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,00 MB) |
4. KONCEPTI NARAVE V JARČEVI KRATKI PROZINina Rajh, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava slovenskega literarnega ustvarjalca Mirana Jarca, ki je označen kot eden vidnejših predstavnikov ekspresionizma. Raziskana je avtorjeva kratka proza, ki temelji na ekološki tematiki. Opazovala sem odnos subjekta do narave in kulture ter kritiko razvoja moderne tehnike in industrije. V ospredju teoretičnega dela naloge je predstavitev temeljnih teoretskih in metodoloških izhodišč ekokritike, literarne vede, ki se je razvila šele v 90. letih. Ekološka tema je značilna za sodobno literaturo, vendar se pojavlja že prej, tudi v delih Mirana Jarca, ki je opozarjal na problem uničevanja narave zaradi razmaha industrije in razvoja civilizacije. V nalogi so skozi izbrane pripovedi predstavljeni pisateljev pogled na svet, naravo in na umetnost ter kritika moderne tehnologije. Pozornost je namenjena tudi metaforam in simbolom iz območja narave.
Ključne besede: Miran Jarc, ekspresionistična kratka proza, koncepti narave, ekokritika, odnos do narave, kritika industrije.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2015; Ogledov: 1493; Prenosov: 218
Celotno besedilo (809,24 KB) |
5. MOŽNOSTI OBLIKOVANJA ODNOSA OSNOVNOŠOLCEV DO NARAVE V ČASU POUKAPolona Celan, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Možnosti oblikovanja odnosa osnovnošolcev do narave v času pouka so v teoretičnem delu predstavljeni bistveni problemi današnjega stanja okolja tako v svetu kot Sloveniji, ter kako lahko onesnaževanje vpliva na zdravje ljudi, predvsem otrok. Predstavljen je projekt Ekošola kot projekt Evropske unije in projekt Ekošola kot način življenja, ki se izvaja v Sloveniji in vključuje v vzgojno-izobraževalni sistem okoljsko osveščanje in izobraževanje že pri majhnih otrocih.
V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskovali odnos osnovnošolcev do narave. Odnos do narave smo ugotavljali pri anketiranih učencih na naslednjih področjih: znanje in vedenje o ekologiji, igre v naravi, rekreacija v naravi, izvajanje delovnih obvez v naravi, soočanje z nevarnostmi narave in izvajanje dejavnosti, ki razvijajo estetski odnos do narave. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani učenci vedo mnogo o ekologiji, saj veliko časa preživijo v naravi in tako ustvarjajo do nje pozitiven odnos. To se kaže predvsem v tem, da se kar 91 % anketiranih učencev udeležuje čistilnih akcij v okolici šole.
Ključne besede: stanje okolja, bolezni otrok, ekošola, ekošola kot način življenja, odnos osnovnošolcev do narave.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2009; Ogledov: 3515; Prenosov: 212
Celotno besedilo (817,74 KB) |
