Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2017; Ogledov: 2259; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Pričujoča diplomska naloga je namenjena raziskovanju področja, ki davčnim zavezancem omogoča, da lahko v socialni stiski davčni organ zaprosijo za posebno pomoč v obliki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka. Ker gre sicer za zelo široko področje, je tema tega diplomskega dela osredotočena na zgolj fizične osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Pri vsakem institutu so opisane njegove značilnosti, merila, ki jih morajo zavezanci izpolnjevati, izjeme, ki jih določa zakonodaja, dodana je vloga, ki jo zavezanec naslovi na davčni organ, opisani so posebni primeri institutov, razvoj zakonodaje na tem področju skozi čas, v diplomski nalogi pa je obravnavana tudi sodna praksa, ki se je tekom let razvila na področju odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka fizičnih oseb. S prijazno pomočjo Davčne uprave republike Slovenije je bila lahko k temu diplomskemu delu dodana tudi statistika obravnavanega področja za zadnjih nekaj let.
Ključne besede: davki, odpis, delni odpis, odlog, obročno plačilo davka
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 1900; Prenosov: 200
Celotno besedilo (9,53 MB)

Opis: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Ključne besede: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Objavljeno v DKUM: 17.03.2010; Ogledov: 3360; Prenosov: 394
Celotno besedilo (1,33 MB)