| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ODPIS DAVKOV V DAVČNEM POSTOPKU
Andreja Šubernik Jerič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Ključne besede: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 2423; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Zastoji v izvršilnem postopku
Nina Kekec, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zastoje v izvršilnem postopku. Izvršilni postopek je pomemben del sodnega varstva, ki naj bi bil ekonomsko ugoden in hiter za stranke. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da v Sloveniji že od samega sprejetja Zakona o izvršbi in zavarovanju iz leta 1998, še vedno poteka postopek prepocasi. Lahko bi rekli, da zastoje posledicno dopušca sam zakon na strani upnika ali dolžnika s pravnimi in drugimi sredstvi, kot so: odlog izvršbe, ugovor, pritožba, obnova postopka, prekinitev izvršilnega postopka. V diplomski nalogi je predstavljena pravna podlaga izvršilnega postopka, med drugim tudi vse novele, ki so bile sprejete po sprejetju Zakona o izvršbi in zavarovanju leta 1998; sam izvršilni postopek in zastoji v izvršilnem postopku s sodno prakso ter pravna sredstva, ki vplivajo na zastoje v izvršilnem postopku. Na kratko pa sta opisana tudi izvršilna postopka na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: izvršba, zastoj, sodna praksa, odlog izvršbe, prekinitev postopka, ugovor, pritožba, obnova postopka, diplomska dela
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1984; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (471,49 KB)

3.
ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI
Matija Udovč, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku davčnim zavezancem omogoča odlog ali obročno plačevanje davka, kar predstavlja izjemo od načela zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Posamezni institut omogoča davčnemu organu odobritev odloga ali obročnega plačevanja davčne obveznosti, v kolikor bi s tem preprečil socialno ogroženost davčnega zavezanca – fizične osebe, ali bi na tak način lahko premostil trenutne likvidnostne težave in preprečil nastanek hujše gospodarske škode v primeru, da je davni zavezanec poslovni subjekt. Zakon pa opredeljuje tudi odlog in obročno plačevanje davka v posebnih primerih, kjer kot pogoj za odobritev zadostuje trenutna nezmožnost plačila davka ali zavarovanje davčne obveznosti. Pogoje in kriterije, ki jih pri presoji upravičenosti do uporabe instituta uporablja davčni organ predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku in ostali področni zakoni, ki vsebujejo posamezne določbe in se smiselno navezujejo na obravnavano tematiko. V navedenih primerih uporabe instituta država poskuša premostiti trenutno plačilno nezmožnost davčnega zavezanca zato sem mnenja, da institut odloga in obročnega plačevanja davka v luči današnje ekonomske situacije zasluži poglobljeno in kritično obravnavo.
Ključne besede: odlog davka, obročno plačevanje davka, davčni organ, davčni zavezanec, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, fizična oseba, poslovni subjekt
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1183; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKA FIZIČNIH OSEB
Helena Jagodic, 2014, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga je namenjena raziskovanju področja, ki davčnim zavezancem omogoča, da lahko v socialni stiski davčni organ zaprosijo za posebno pomoč v obliki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka. Ker gre sicer za zelo široko področje, je tema tega diplomskega dela osredotočena na zgolj fizične osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Pri vsakem institutu so opisane njegove značilnosti, merila, ki jih morajo zavezanci izpolnjevati, izjeme, ki jih določa zakonodaja, dodana je vloga, ki jo zavezanec naslovi na davčni organ, opisani so posebni primeri institutov, razvoj zakonodaje na tem področju skozi čas, v diplomski nalogi pa je obravnavana tudi sodna praksa, ki se je tekom let razvila na področju odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka fizičnih oseb. S prijazno pomočjo Davčne uprave republike Slovenije je bila lahko k temu diplomskemu delu dodana tudi statistika obravnavanega področja za zadnjih nekaj let.
Ključne besede: davki, odpis, delni odpis, odlog, obročno plačilo davka
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1164; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (9,53 MB)

5.
ODLOG DAVČNE OBVEZNOSTI
Milena Derling, 2014, diplomsko delo

Opis: V trenutni gospodarski situaciji fizične osebe in gospodarski subjekti vse težje izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do države. Zaradi najrazličnejših situacij zaradi katerih ne morejo plačati celotnega zneska naenkrat Zakon o davčnem postopku omogoča odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka za fizične osebe ter odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primeru nastanka hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in merila za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Z ozirom na današnji ekonomski položaj posameznih davčnih zavezancev v Republiki Sloveniji omenjeni instituti vsekakor zahtevajo poglobljeno obravnavo vendar se bom zaradi razsežnosti obravnavane tematike v nadaljevanju osredotočila samo na odlog plačila davka. Davčnemu zavezancu, ki je fizična oseba, davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. V kolikor pa je davčni zavezanec poslovni subjekt, lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi mu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi odlog plačila davka omogočil preprečitev hujše gospodarske škode.
Ključne besede: Ključne besede: davek, davčni zavezanec, odlog plačila davka, davčni organ, fizična oseba, poslovni subjekt, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 858; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (701,16 KB)

6.
Novosti pri izvršbi na nepremičnine
Rok Dolenc, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava novosti, ki so se pojavile pri izvršbi nepremičnin s sprejemom zadnjih novel ZIZ-J in ZFPPIPP-F. Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek, ki ob pomoči državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavlja takšno stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je začel veljati 15.10.1998 in je bil večkrat noveliran. Zadnja Novela ZIZ-J je posledica razmer na področju izvršbe. Z uveljavitvijo novele ZIZ-J bi se naj odpravil tudi zastoj, ki so ga z institutom odloga na predlog upnika imeli na voljo upniki v izvršilnih postopkih kot sredstvo, če je dolžnik med postopkom prenehal izpolnjevati svoje obveznosti. Odlog izvršbe je zastoj v izvršilnem postopku, ki ga sodišče nikoli ne odloži po uradni dolžnosti, temveč vedno na predlog stranke ali tretjega. V praksi se dogaja, da je nepremičninska izvršba kompleksna, dolgotrajna, realizirana cena pa bistveno nižja od ocenjene vrednosti, pa tudi nepremičnine se na prvem naroku ne prodajajo. Z namenom pospešitve prodaje je bil sprejet 171.a člen ZIZ, na podlagi katerega lahko sodišče na predlog upnika in po obvestilu preostalih solastnikov, katerih deleži niso predmet izvršbe, nepremičnino proda kot celoto. Na novo pa je urejen tudi zemljiški dolg, pri katerem je predvidena objava oklica na sodni deski in na spletni strani sodišča. K povečanju prodaje nepremičnin na javnih dražbah bo bistveno pripomoglo tudi, da na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70% ugotovljene vrednosti, hkrati pa je ukinjen tudi tretji narok. Poleg ZIZ-a je bil številnih sprememb deležen tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. S sprejemom zadnje novele ZFPPIPP-F in z 298.a členom velja, da sta v stečajnem postopku hipoteka in z njo zavarovana terjatev pravočasno prijavljeni, če je vknjižba hipoteke na nepremičnino stečajnega dolžnika začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.
Ključne besede: izvršba nepremičnin, odlog, zemljiški dolg, projekt Koordinator, novela ZIZ-J, novela ZFFPIPP-F
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 930; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (709,63 KB)

7.
DAVČNI VIDIK MATERIALNIH PRENOSOV IN MATERIALNIH STATUSNIH PREOBLIKOVANJ KAPITALSKIH DRUŽB
Tilen Čampa, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri pisanju diplomske naloge sem pod drobnogled vzel področje davčno nevtralne obravnave postopkov materialnih prenosov in materialnih statusnih preoblikovanj kapitalskih družb, ki ga, po zgledu Direktive Sveta 90/434/EGS in njenih dopolnitev, ureja VII. poglavje ZDDPO-2. Temeljna vprašanja, ki sem si jih zastavil v diplomski nalogi, se nanašajo predvsem na razloge za davčno nevtralno obravnavo teh postopkov, na njihovo korporacijsko pravno in davčnopravno urejenost v slovenskem pravu, ter na zakonsko predvidene načine za njihovo davčno nevtralno izvedbo in pogoje, ki jih morajo v ta namen izpolnjevati udeleženci teh postopkov. V prvem poglavju naloge sem se osredotočil na korporacijsko pravno urejenost postopkov materialnih prenosov in materialnih statusnih preoblikovanj, opisal njihovo vsebino in razložil pomen, ki ga ti postopki imajo za realizacijo načela pluralizma pravnoorganizacijskih oblik družb v povezavi s svobodo podjetniškega odločanja. Nadaljeval sem z opredelitvami nekaterih osnovnih pojmov davčnega prava, katerih poznavanje predstavlja temelj za bolj poglobljeno preučevanje davčnopravne ureditve postopkov materialnih prenosov in materialnih statusnih preoblikovanj. V četrtem poglavju diplomske naloge sem strnili iz teorije in veljavnih predpisov pridobljeno znanje korporacijskega in davčnega prava ter ga smiselno povezal, da bi preko interdisciplinarnega pristopa prišel do pravilnega razumevanja evropske in iz nje izhajajoče slovenske davčne ureditve postopkov materialnih prenosov in materialnih statusnih preoblikovanj. Na tem mestu sem nekaj besed posvetil tudi pojmu davčne politike in vplivu globalizacije na njeno oblikovanje. V drugi polovici četrtega poglavja sem nato podrobneje preučili veljavno zakonsko ureditev davčno nevtralne izvedbe teh postopkov, pri čemer sem se omejil predvsem na določbe o pogojih za njihovo davčno nevtralno izvedbo in opozoril na nekatere specifike, ki izvirajo iz sistema samoobdavčitve.
Ključne besede: združitev, delitev, prenos premoženja, zamenjava kapitalskih deležev, obdavčitev, odlog obdavčitve, davčna nevtralnost, kapitalske družbe, davčno pravo, korporacijsko pravo, evropsko pravo
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 912; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (563,81 KB)

8.
ODPIS DAVČNEGA DOLGA FIZIČNIM OSEBAM KOT UKREP SOCIALNE POLITIKE
Marko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 966; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

9.
Posebni instituti davčnega postopka v razmerju do varstva javnega interesa in varstva pravic zavezancev
Marjan Špilar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Doktorska naloga z naslovom »Posebni instituti davčnega postopka v razmerju do varstva javnega interesa in varstva pravic zavezancev« obravnava pravno ureditev davčnega postopka s poudarkom na posebnih institutih davčnega postopka, s katerimi se pri pobiranju davkov posega v zelo občutljivo razmerje med zasebno in javno koristjo in s tem kolizijo interesov, pri čemer slednja ni absolutna in neomejena. V uvodnih poglavjih (drugem in tretjem) doktorske disertacije, je prikazan naš upravno postopkovni sistem, ki temelji na pravilih splošnega upravnega postopka in pravilih posebnih upravnih postopkov, med katerimi je eden najzahtevnejših in najobsežnejših prav gotovo davčni postopek. V tem delu disertacije je obravnavanih vrsto vprašanj in dilem glede preglednosti, sistematičnosti in popolnosti naše davčno postopkovne oziroma splošne davčne zakonodaje, kot tudi njene primerljivosti s tujimi pravnimi ureditvami. V osrednjem delu doktorske disertacije (četrto poglavje) so podrobno obravnavani in analizirani nekateri izbrani posebni instituti davčnega postopka in sicer zavezujoča informacija, samoprijava ter odpis, odlog in obročno plačevanje davkov za fizične osebe. Navedeni instituti so obravnavani z vidika namena normiranja v zakonu, ki se lahko odraža v nesorazmernem varovanju javne koristi pri pobiranju davkov oziroma nezadostnem varovanju pravic davčnih zavezancev pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti. Pri nekaterih posebnih institutih pa se pojavljajo tudi vprašanja in dileme glede njihove skladnosti z načelom pravne države in drugimi ustavnimi načeli, oziroma prekomernega poseganja v temeljne ustavne pravice zavezancev za davek. V zadnjem poglavju vsebinskega dela doktorske disertacije, so na kratko prikazani nekateri tuji instituti davčnega postopka, s katerimi se še dodatno krepi transparenten in enakopraven odnos do zavezancev pri pobiranju davkov, vendar jih naša davčna zakonodaja ne pozna. Celotna tematika je v doktorski disertaciji obravnavana s pravno teoretičnega in praktičnega vidika ter vidika domače in tuje sodne prakse. Pravno primerjalno pa je prikazana ureditev davčnega postopka in posebnih institutov v sosednji Republiki Avstriji, kot tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije.
Ključne besede: splošni upravni postopek, davčni postopek, davčni zavezanec, posebni instituti davčnega postopka, zavezujoča informacija, samoprijava, odpis, odlog in obročno plačevanje davkov za fizične osebe.
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 1366; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

10.
Odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode
Milena Derling, 2017, magistrsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 1. odstavku 102. člena omogoča odlog oziroma obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode in določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način za ugotavljanje hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (PZDavP-2), ki podrobneje ureja izvajanje ZDavP-2, v členih od 40 do 43.a. Na podlagi 2. odstavka 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če davčni zavezanec predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. V 1. odstavku 103. člena ZDavP-2 so določeni posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka. Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog plačila davka za največ 24 mesecev, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Ključne besede: davek, davčni organ, davčni zavezanec, poslovni subjekt, odlog plačila davka, obročno plačevanje davka, trajnejša nelikvidnost, izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 416; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (905,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici