| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izpostavljenosti komentarjem na spletnem omrežju Facebook na spremembo mnenja o cepljenju: vloga stališč do cepljenja in miselnih okvirjev
Špela Šurbek, Teja Vošinek, 2020, magistrsko delo

Opis: Področje obveznega cepljenja kljub aktualnosti tematike v Sloveniji še ni raziskano v veliki meri. V naši magistrski nalogi smo se osredotočili na preverjanje povezave med stališči do cepljenja in odločnostjo, zaprtostjo mišljenja, prepričanji v teorije zarote ter nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Prav tako smo želeli preveriti vpliv izpostavljenosti različnim komentarjem glede cepljenja na spletnem omrežju Facebook na prepričanja glede cepljenja ter na željo po pridobivanju dodatnih informacij glede cepljenja. Vzorec je zajemal 640 udeležencev, ki so na spletu rešili Vprašalnik starševskih stališč do cepljenja, Vprašalnik potreb po miselnem zaključevanju in Generično lestvico prepričanj v teorije zarote ter bili v eksperimentalnem delu izpostavljeni enemu izmed eksperimentalnih pogojev (splošen članek o cepljenju, splošni pozitivni komentarji, pozitivni komentarji, vezani na osebne zgodbe, splošni negativni komentarji, negativni komentarji, vezani na teorije zarote). Ugotovili smo, da se na našem vzorcu stališča do cepljenja negativno povezujejo s starostjo udeležencev in s petimi dimenzijami prepričanj v teorije zarote, da posamezniki z ekstremnimi (pozitivnimi ali negativnimi) stališči do cepljenja dosegajo višje rezultate na lestvici odločnosti kot udeleženci z nevtralnimi stališči do cepljenja, da obstaja statistično pomembna negativna povezava med željo po informiranju in zaprtostjo mišljenja ter da si nove informacije o cepljenju želijo v večji meri pridobiti udeleženci, ki so glede cepljenja neodločeni, kot pa udeleženci, ki so glede cepljenja odločeni in posamezniki, ki imajo negativna stališča do cepljenja, v primerjavi s posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja. V eksperimentalnem delu raziskave so rezultati pokazali, da mnenja o cepljenju večina udeležencev ni spremenila v vseh kombinacijah pogojev. Svoje mnenje o cepljenju so na bolj pozitivno večinoma spreminjali pozitivno odločeni posamezniki in posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja, v največjo spremembo mnenja o cepljenju pa so vodili pozitivni komentarji. Dodatne informacije glede cepljenja si želijo v največji meri pridobiti posamezniki, ki so glede cepljenja pozitivno odločeni in posamezniki, ki imajo pozitivna stališča do cepljenja, prav tako želijo v večji meri dodatne informacije pridobiti posamezniki, katerih predhodna odločenost do cepljenja oziroma stališča do cepljenja se ne skladajo s komentarji, ki so jih o cepljenju prebrali v sklopu raziskave.
Ključne besede: cepljenje, stališča do cepljenja, odločnost, zaprtost mišljenja, teorije zarote, osebne zgodbe
Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 610; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (627,34 KB)

2.
ANALIZA POGAJANJ V PODJETJU X
Aljoša Zupančič, 2011, diplomsko delo

Opis: Prodaja je ena najpomembnejših poslovnih funkcij podjetja. Pravilen pristop k uspešni prodaji bistveno prispeva k uspešnosti podjetja. Postopek, s katerim prodajalci v podjetju dosegajo svoje cilje, se imenuje pogajalski proces. Uspešen rezultat lahko dosežemo samo z maksimalno dobro pripravo na pogajanja. Ključen je tudi izbor kvalitetnih, izšolanih pogajalcev. Kakor imajo podjetja različne interese, tako je potrebno tudi zastaviti različne cilje. Prostor med željami in izpolnitvijo enih in drugih imenujemo pogajalski interval. Na tem intervalu je točka, ki naj bi jo s pogajanji dosegli. Več kot je različnih ciljev, več je možnosti za popuščanje in dogovore. Zbiranje informacij zahteva posebna znanja in uporabo določenih orodij za preverjanje stanja nasprotne strani. Dobro informiran pogajalec se lažje izogiba pastem v pogajanjih. Potrebno je tudi načrtovanje poteka pogajanj, kar je lahko zelo zahtevno, saj določene informacije zvemo šele na pogajanjih. Izbor lokacije pa včasih prinese prednost, ki jo potrebujemo za uspeh. S poglobljenimi pripravami na pogajanja smo največkrat že dosegli polovico predvidene poti. Naš primer je obsegal prvenstveno pogajanja podjetja X za prodajo 1,5 MIO litrov kurilnega olja stanovanjskemu upravitelju skupini Y, v nadaljevanju pa iskanje dodatnih poslov za oba udeleženca in iskanje sinergije med dvema velikima, gospodarskima sistemoma. Izkazalo se je, da je dobra informacija pomenila na pogajanjih tako naše prednosti kot tudi njihove omejitve v pogajanjih in preko katerih nasprotna stran ne bi šla. Dobra priprava nam je tudi povečala manevrski prostor ob vključevanju dodatnih poslov. V podjetju X se bomo tako načrtno in izčrpno pripravljali na pogajanja tudi v bodoče. Vzorci, ki smo jih uporabili na pogajanjih s skupino Y, pa nam bodo služili pri nadaljnjih pogajanjih z drugimi stanovanjskimi upravitelji. Dobrega pogajalca je treba izuriti in izšolati. Najpomembnejše lastnosti dobrega pogajalca so : iznajdljivost, potrpežljivost in odločnost.
Ključne besede: bonitete poslovnih partnerjev, pogajalski interval, priprave na pogajanja, stanovanjsko upravljanje, iznajdljivost, potrpežljivost, odločnost.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2011; Ogledov: 2150; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (356,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici