| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 15 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Večkriterijski model učinkovitosti informacijske varnosti v organizacijah
Kaja Prislan, 2016, doktorska disertacija

Opis: Informatizacija poslovnih procesov spreminja koncepte zagotavljanja organizacijske varnosti. V doktorski disertaciji pojasnimo, kako v sodobnem poslovnem svetu pristopiti k upravljanju informacijske varnosti, kakšen je njen vpliv na poslovni uspeh in kako presoditi njeno zrelost. V situaciji, ko se evolucija informacijskih groženj odvija ob boku težkih gospodarskih razmer, je namreč veliko organizacij nesposobnih obvladovanja informacijskih tveganj in hkrati slediti tehnološkim trendom. Ugotovitve doktorske disertacije predstavljajo pristop k zagotavljanju tega ravnovesja, uporabne pa so za lastnike podjetij, managerje, strokovni kader in ostalo zainteresirano javnost. Ugotavljamo, da je upravljanje informacijske varnosti omejeno predvsem zaradi slabe informacijske podpore pri načrtovanju. Tiste organizacije, ki ne ugotavljajo izhodiščne situacije in presojajo uspešnosti ter učinkovitosti varnosti, ne morejo doseči skladnosti med operativnimi ukrepi, varnostnimi potrebami ter organizacijsko strategijo. V ospredje razprave zato postavljamo presojanje kakovosti informacijske varnosti. To področje proučujemo skozi prizmo poslovne funkcije, izhodišče pa predstavljajo priporočila iz področja varovanja informacijskih tehnologij, sledijo teorije sistemov, preprečevanja groženj/kriminalitete, managementa ter organizacije. Glavni rezultat je interdisciplinarni model ocenjevanja informacijsko varnostne kompetentnosti organizacij. V procesu razvijanja celovitega pristopa k presoji stanja informacijske varnosti, smo identificirali ukrepe, ki v stroki veljajo za uspešne in učinkovite. Z raziskavo izvedeno med strokovnjaki v Sloveniji, smo analizirali veljavnost izbranih ukrepov in njihov vpliv na kakovost informacijske varnosti. Glede na priporočila je v začetnih fazah treba najprej poskrbeti za represivno-nadzorne in logične kontrole, v nadaljevanju pa za strateške, socialne, organizacijske, normativne in okoljske vidike. Rezultat raziskave je odločitveno orodje, sestavljeno iz desetih faktorjev in 100 unikatno uteženih indikatorjev merjenja. Z uporabo modela se organizacije razvrstijo v enega izmed šestih razredov učinkovitosti, kjer so podana priporočila za izboljšanje stanja. Z namenom evalvacije uporabnosti predlagane rešitve smo z dodatno raziskavo model praktično testirali. Implementirali smo ga v majhen vzorec srednje-velikih organizacij in ugotovili, da je v teh organizacijah informacijska varnost v začetnih razvojnih fazah. Z izjemo fizičnih, tehničnih in logičnih kontrol, so najvplivnejši kriteriji najmanj razviti, izmed vseh področij pa se največje težave kažejo pri izvajanju analiz informacijskih tveganj. Ob upoštevanju tehnološkega konteksta organizacij, s katerim smo normirali indeksirane rezultate, se je pokazalo, da 25 % organizacij skrbi samo za osnovne vidike, 40 % sodi v srednji nivo, 35 % pa lahko ocenimo kot dobre prakse. Glede na razvitost ukrepov je 60 % proučevanih organizacij v reaktivni drži, generalno pa večina razvija približno polovico ukrepov v modelu. S primerjavo enot smo ugotovili, kateri faktorji ločujejo učinkovite organizacije od neučinkovitih, z analizo korelacij pa razvili priporočila za nadaljnje ukrepe. Evalvacija je pokazala tudi, da je model uporaben za sprejemanje odločitev pri internih evalvacijah – študije primerov ali analize splošnega stanja na večjih vzorcih.
Ključne besede: informacijska varnost, informacijske grožnje, varnostni management, varnostni ukrepi, učinkovitost, merjenje učinkovitosti, odločitveni modeli, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.01.2017; Ogledov: 1797; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

13.
Razvoj odločitvenega modela za izbiro multimodalne biometrične nadzorne tehnologije
Tomaž Božič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z razvojem prototipnega sistema za podporo odločanju pri izbiri multimodalne biometrične nadzorne tehnologije. V teoretičnem delu so predstavljene najbolj razširjene metode biometrične identifikacije in verifikacije. Nato smo predstavili sisteme za strojno učenje z metodo podatkovnega rudarjenja. Natančno smo predstavili tudi programsko orodje Orange in utemeljili, zakaj smo ga uporabili. V empiričnem delu naloge smo razvili prototip večkriterijskega odločitvenega modela za pomoč svetovalcem/prodajnikom pri izbiri topologije sistema za potrebe varovanja določenega objekta. Model smo razvili s pomočjo sistema na podlagi strojnega učenja Orange. V modelu smo uporabili naslednje klasifikacijske metode: Naive Beyes, Neural Network, k NN, SVM, Random Forest in Classification Tree. Model smo naučili in validirali na dejanskih podatkih obravnavanega podjetja. Kot najtočnejša metoda pri klasifikaciji se je izkazala metoda klasifikacije Random Forest z natančnostjo klasifikacije CA 98,63 %. Razviti model je pokazal zadovoljivo natančnost pri ustrezni izbiri sistema biometrične identifikacije in verifikacije.
Ključne besede: pristopna kontrola, biometrija, strojno učenje, klasifikacija, večkriterijski odločitveni modeli
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

14.
Izbira novih kadrov s pomočjo odločitvenega modela
Nataša Jevšnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali problematiko izbire novih kadrov v podjetju. Razvili bomo model za pomoč pri odločanju izbire novih kadrov, kjer bomo upoštevali vse bistvene elemente razvoja kadrov. Pri izgradnji hierarhičnega modela kriterijev za izbiro novih kadrov se bomo osredotočili na tiste elemente, ki so ključni za izbor kandidata. Razvili bomo model, ki bo informacijsko podprt model s programom DEXi, programom za večparametrsko odločanje. Model bo pripomogel k takojšnjemu vpogledu, zakaj je med primernimi kandidati nek kandidat primernejši od drugega. Na konkretnem primeru bomo pokazali možnost uporabe informacijskih orodij v samem procesu zaposlovanja in pri selekcijskem postopku. Prikazati želimo takšen model, ki nam bo dal najbolj jasne in zanesljive rezultate. Model bomo aplicirali na konkretnem primeru. Poskusili bomo tudi ugotoviti, kako in na kakšen način izvesti vrednotenje in ocenjevanje ter kateri so tisti kriteriji, ki so pri oceni posameznih kandidatov najpomembnejši. Nove sodelavce je potrebno izbrati po natančno določenih selekcijskih postopkih. Zato bomo izdelali model, ki nam bo pomagal pri selekciji, razporejanju in vrednotenju kadrov. S pomočjo modela bomo tako prišli do cilja, ki vključuje transparenten izbor kadra, vstop v delovni proces in nato stalno spremljanje razvoja izbranega kandidata.
Ključne besede: Proces zaposlovanja, analiza delovnega mesta, sistem za podporo odločanju, odločitveni modeli, DEXi
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 304; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (5,54 MB)

15.
Postopek izbire najugodnejšega dobavitelja
Anja Plohl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Postopek izbire najugodnejšega dobavitelja V tem diplomskem delu se bomo ukvarjali z izbiro najugodnejšega dobavitelja v izbranem podjetju. Izbrano podjetje se ukvarja s predelovanjem kovin, zaradi katerega pa potrebuje dobavitelje za različne stvari za uspešno proizvodnjo. Ukvarjali se bomo samo s tremi, za njih najpomembnejšimi dobavitelji. Pri dobaviteljih bomo analizirali najpomembnejše kriterije to so čas dobave, tehnološko zmogljivost dobavitelja, potek reševanja reklamacij, kakovost, cena in plačilne pogoje. Za analizo anketnega vprašalnika smo uporabili postopek AHP modela. V prvem delu diplomske naloge smo s pomočjo izbrane literature povedali nekaj teoretičnih osnov o nabavi in kriterijih za izbiro dobavitelja. V nadaljevanju smo govorili o različnih odločitvenih modelih. Mi smo izbrali večkriterijski odločitveni model AHP model. V raziskovalnem delu smo s pomočjo računskega postopka po Kunzu dobili rezultate in ugotovili, kateri dobavitelj je najugodnejši.
Ključne besede: nabava/dobava, dobavitelj, odločitveni modeli, kriteriji za izbiro dobavitelja, AHP model
Objavljeno: 25.01.2019; Ogledov: 164; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici