1. Izbor sklada spletnih aplikacij na osnovi JS ogrodij : magistrsko deloJanko Češnjaj, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali najbolj razširjene sklade za razvoj enostranskih spletnih aplikacij, ki temeljijo na programskem jeziku JavaScript. Izvedli smo pregled področja tehnoloških skladov, opisali gradnike najbolj razširjenih skladov, jih analizirali in primerjali. Iz analiz in primerjav smo oblikovali odločitveni model za izbor sklada tehnologij, prek katerega uporabnik glede na svoja izhodišča pridobi predlog tehnološkega sklada za razvoj konkretne rešitve. Zasnovali in implementirali smo spletno aplikacijo na podlagi odločitvenega modela, ki prek vodenega dialoga uporabnika pripelje do najboljše izbire skupka tehnologij za njegov specifičen problem. Na koncu smo rešitev analizirali in podali končne sklepe. Ključne besede: sklad aplikacij, JavaScript, ogrodje, odločitveni model Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 321; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Odločitveni model za izbiro virtualne banke za poslovno raboVesna Emeđi Avpič, 2020, diplomsko delo Opis: Sodobnim mikrosubjektom so danes poleg storitev tujih klasičnih bank na voljo tudi tuje digitalne rešitve, do katerih lahko dostopajo kar iz lastne pisarne. Tuje virtualne banke omogočajo razmeroma preprosto, vsekakor pa hitro vzpostavitev dostopa do osnovnih bančnih storitev za poslovno rabo. Spletni viri potencialnemu uporabniku nudijo obilico informacij, vendar so te pogosto nepregledne, pa tudi ne vedno neposredno primerljive med ponudniki, kar največkrat le otežuje tehtno utemeljeno in koristno odločitev. Izdelali smo večparametrski odločitveni model, v katerem so zajete kandidatke, izbrane na podlagi določenih vključitvenih meril. Številni kriteriji in podrobna primerjava ponudb tvorijo kompleksen, toda uporaben pripomoček za odločanje. Model je časovno zamuden, saj zahteva natančno zbiranje podatkov iz nepoenotenih virov, vendar lahko izpolni svojo nalogo. Ključne besede: virtualna banka, poslovni račun, mikrosubjekt, večparametrski odločitveni model, DEXi Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 565; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,92 MB) |
3. Validacija večkriterijskega modela za oceno digitalne zrelosti podjetjaLeja Guzelj, 2022, magistrsko delo Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije.
V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo. Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,70 MB) |
4. Orodje za pomoč pri izbiri agilne metode za podan projekt : diplomsko deloAna Plečko, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opisali najaktualnejše agilne metode in prakse, ki jih zaznavajo letne ankete. Vsaka metoda in praksa je podrobno opisana in predstavljena. Lastnosti vsake izmed metod smo združili v generalizirani tabeli. Po predstavitvi metod smo sestavili skupno tabelo s trditvami, ki opisujejo metode in jih ovrednotili.
Odločitveni model je sestavljen iz vprašalnika. Vsak odgovor je ovrednoten z ustrezno utežjo za posamezno metodo. Vrednost točk posamezne metode se tako za vsako vprašanje preračunava. Metoda, ki ima največ točk najbolj ustreza podanemu projektu.
Odločitveni model smo implementirali v spletno informacijsko rešitev, izdelano s pomočjo knjižnice React.js.
Cilj diplomske naloge je izdelati spletno informacijsko rešitev, ki je uporabniku v pomoč pri izbiri agilne metode za podan projekt. Ključne besede: agilne metode, agilne prakse, odločitveni model, informacijska rešitev, React.js Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 722; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,64 MB) |
5. Razvoj odločitvenega modela za izbiro mikro sončne elektrarne v gospodinjstvihBoris Čižman, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo aktualno področje obnovljivih virov energije (OVE) za pridobivanje električne energije, to je sončno sevanje. Glavni problem pri namestitvi sončne elektrarne je optimalna izbira in načrtovanje mikro sončne elektrarne (MSE) glede na različno porabo električne energije v posameznem gospodinjstvu v povezavi z geografsko lokacijo, lego objekta v prostoru in konstrukcijo stavbe. Poleg običajnih porabnikov električne energije imamo lahko v gospodinjstvu tudi druge porabnike, kot so električna vozila (EV) in toplotne črpalke (TČ) ali kaj tretjega. V magistrskem delu smo se osredotočili na poglobljeno analizo samega koncepta sončne elektrarne in predstavili pripadajočo programsko opremo in ustrezne podatke, ki so bili potem podlaga za ekonomsko-tehnični model. V nadaljevanju smo predstavili razvoj ekonomsko-tehničnega odločitvenega modela. Rezultati temeljijo na konkretnih izračunih upravičenosti nabave MSE v gospodinjstvu glede na vračilo investicije v okviru omejitev (največja dovoljena moč elektrarne, mikro lokacija, pozicija sončne elektrarne na objektu). Posplošen ekonomsko-tehnični odločitveni model omogoča bodočim uporabnikom – investitorjem optimalno izbiro MSE in vključuje tudi možnost investicije v EV in TČ. Predstavljene pa so tudi nadaljnje možnosti razvoja in ustrezna priporočila. Ključne besede: obnovljivi viri energije, mikro sončna elektrarna, fotovoltaika, odločitveni model, neto meritev, informacijski sistemi Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 844; Prenosov: 130
Celotno besedilo (3,42 MB) |
6. Odločitveni model za prenos upravljanja informacijske varnosti na zunanje izvajalce : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Jelovčan, 2020, diplomsko delo Opis: Zaradi širjenja trenda digitalizacije in informatizacije poslovnih procesov se organizacije soočajo s številnimi izzivi, med katerimi prevladujejo grožnje informacijski varnosti. Kljub pomembnosti informacijske varnosti za stabilno in nemoteno poslovanje pa se v praksi pri upravljanju tovrstnega področja organizacije soočajo s številnimi izzivi (npr. pomanjkanje finančnih, kadrovskih in tehničnih sredstev). Skladno s tem postaja prenos aktivnosti, povezanih z upravljanjem informacijske varnosti na zunanje izvajalce, vedno bolj aktualna praksa, vendar v Sloveniji to področje ostaja neraziskano. Prenos upravljanja informacijske varnosti sicer ne predstavlja primerne rešitve za vse organizacije, saj so s tem povezana tudi določena tveganja. Zato je za organizacije ključno, da izberejo način upravljanja informacijske varnosti, ki je za njih najbolj primeren. Pregled literature kaže, da sicer obstajajo odločitveni modeli za izbiro najprimernejših načinov k upravljanju informacijskih sistemov, vendar ti niso uporabni za odločanje o pristopih k upravljanju informacijske varnosti (tj. notranje/zunanje). V okviru izdelave diplomskega dela je bila izvedena trofazna empirična raziskava, ki je vključevala strukturiran pregled literature ter dve kvantitativni raziskavi med strokovnjaki s področja informacijske varnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti aktualno stanje na področju prenosa upravljanja informacijske varnosti na zunanje izvajalce v Sloveniji ter razviti odločitveni model uporaben za organizacije pri presojanju pristopov. Rezultati raziskave kažejo, da je v ponudbi zunanjih izvajalcev najbolj razširjena storitev informacijskovarnostno svetovanje, medtem ko slovenske organizacije po oceni respondentov najpogosteje koristijo storitev vzpostavljanja in vzdrževanja informacijskovarnostnih sistemov. Prenosa informacijske varnosti se poslužuje približno polovica slovenskih organizacij, najpogosteje pa velike organizacije. Po mnenju respondentov bi organizacije pri odločanju o načinu upravljanja informacijske varnosti največji poudarek morale nameniti hitremu odzivanju na grožnje in zagotavljanju neprekinjenega poslovanja. Rezultati raziskave so tako omogočili identifikacijo in prioritizacijo odločitvenih dejavnikov, ki bi morali vplivati na izbiro najprimernejšega načina upravljanja informacijske varnosti v organizacijah. Prav tako gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki je podrobneje proučila stanje na področju prenašanja aktivnosti, povezanih z informacijsko varnostjo na zunanje izvajalce. Ključne besede: diplomske naloge, SUIV, prenos aktivnosti, zunanje izvajanje, organizacije, AHP, odločitveni model Objavljeno v DKUM: 18.09.2020; Ogledov: 753; Prenosov: 100
Celotno besedilo (970,60 KB) |
7. Večkriterijski model za ocenjevanje kakovosti hotelskih storitevTeja Recek, 2019, magistrsko delo Opis: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi je ocenjevanje kakovosti hotelskih storitev. To ni trivialna naloga, saj ocenjevanje kakovosti storitev obsega ocene različnih deležnikov in njihovo zaznavo (gost, ponudnik), različne kriterije, ki so lahko medsebojno povezani ali si celo nasprotujoči, pri tem so nekateri kriteriji merljivi, drugi zgolj opisni. Kadar govorimo o kakovosti storitev, je problem tudi v razliki med pričakovanji in zaznano kakovostjo opravljene storitve. V preteklosti je bilo več poskusov razvoja splošnega modela ocenjevanja hotelskih storitev. Večina teh temelji na modelu SERVQUAL ali njegovih izpeljankah, noben pa se ni izkazal za dovolj uporabnega in učinkovitega. Iz tega razloga smo se odločili razviti večkriterijski odločitveni model, ki temelji na ideji ekspertnega sistema, ponuja pa transparentne razlage ocen kakovosti, ki služijo kot vodilo za stalno izboljševanje kakovosti. Pri oblikovanju modela smo izhajali iz obstoječih modelov (predvsem SERVQUAL in večdimenzionalnega hierarhičnega modela ocene kakovosti hotelskih storitev), ki so dosegljivi v literaturi in znanja domenskih ekspertov. Za razvoj modela smo uporabili metodo DEX, ki je implementirana v programskem orodju DEXi. Model smo preverili na dveh primerih hotelov. Rezultati so pokazali, da je model uporaben, vendar ga bo potrebno preveriti na več, od nas neodvisnih, primerih. Ocenjevanje kakovosti hotelskih storitev je zelo pomembno, saj lahko tako zagotavljamo uspešno in učinkovito poslovanje hotela in predvsem stalno izboljševanje kakovosti storitev. Ključne besede: hotelske storitve, turizem, kakovost, odločitveni model, ocenjevanje storite Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1238; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,51 MB) |
8. Postopek izbire najugodnejšega dobaviteljaAnja Plohl, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Postopek izbire najugodnejšega dobavitelja
V tem diplomskem delu se bomo ukvarjali z izbiro najugodnejšega dobavitelja v izbranem podjetju. Izbrano podjetje se ukvarja s predelovanjem kovin, zaradi katerega pa potrebuje dobavitelje za različne stvari za uspešno proizvodnjo. Ukvarjali se bomo samo s tremi, za njih najpomembnejšimi dobavitelji. Pri dobaviteljih bomo analizirali najpomembnejše kriterije to so čas dobave, tehnološko zmogljivost dobavitelja, potek reševanja reklamacij, kakovost, cena in plačilne pogoje. Za analizo anketnega vprašalnika smo uporabili postopek AHP modela.
V prvem delu diplomske naloge smo s pomočjo izbrane literature povedali nekaj teoretičnih osnov o nabavi in kriterijih za izbiro dobavitelja. V nadaljevanju smo govorili o različnih odločitvenih modelih. Mi smo izbrali večkriterijski odločitveni model AHP model. V raziskovalnem delu smo s pomočjo računskega postopka po Kunzu dobili rezultate in ugotovili, kateri dobavitelj je najugodnejši. Ključne besede: nabava/dobava, dobavitelj, odločitveni modeli, kriteriji za izbiro dobavitelja, AHP model Objavljeno v DKUM: 25.01.2019; Ogledov: 978; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,45 MB) |
9. Primerjava podatkovnih rešitev NoSQLFranc Volavc, 2018, magistrsko delo Opis: Zastavljena problematika dela obravnava NoSQL podatkovne sisteme. Poznamo številne NoSQL sisteme, razvrstimo pa jih lahko v štiri različne vrste podatkovnih baz. Za zdaj še ni splošno znanih in uveljavljenih okvirjev kakovosti programske opreme, ki bi razvijalcem informacijskih sistemov pomagali pri odločitvi, katera baza oziroma sistem je najbolj primeren v njihovem primeru. Primerjava in opredelitev NoSQL sistemov oz. baz glede na atribute kakovosti in strnitev le-teh v odločitveni model je bil glavni predmet raziskave magistrskega dela. S pomočjo metode pregleda literature smo najprej definirali atribute kakovosti programske opreme, s katerimi smo nato ovrednotili izbrane NoSQL podatkovne baze. Metodo ankete smo izvedli z namenom ovrednotenja kriterijev za izbiro NoSQL sistema. Po podrobnejši analizi rezultatov ankete smo rezultate s pomočjo metode sintetizacije strnili v okvir za vrednotenje NoSQL podatkovnih sistemov (odločitveni model). Ključne besede: NoSQL, atributi kakovosti, odločanje, odločitveni model, anketa Objavljeno v DKUM: 26.06.2018; Ogledov: 1125; Prenosov: 86
Celotno besedilo (3,43 MB) |
10. RAZVOJ VEČPARAMETRSKEGA MODELA ZA OCENJEVANJE ZAPOSLENIHKatja Žnidaršič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko ocenjevanja zaposlenih na primeru podjetja X, njen končni cilj pa je poiskati enostavno in hitro metodo, ki bi podjetju pomagala pri vrednotenju uspešnosti zaposlenih. Problem je kompleksen zaradi same velikosti podjetja X, kar pomeni obdelavo velikega števila podatkov, poleg tega je, zaradi širokega razpona različnih profilov zaposlenih, izbor parametrov ocenjevanja zahteven.
V prvem delu naloge bomo preučili teoretični del ocenjevanja zaposlenih kaj sploh je ocenjevanje zaposlenih in zakaj je treba ocenjevati, kako poteka, kakšne so njegove posledice tako za podjetje kot tudi za posameznika. Bolj podrobno bomo opisali redne letne razgovore, ker jih v podjetju X že uporabljajo.
V drugem delu se bomo problema lotili s pomočjo večparameterskega odločitvenega procesa, kamor spada programsko orodje DEXi. DEXi je ekspertni sistem, s pomočjo katerega smo izdelali model, ki služi ocenjevanju zaposlenih. Ob tem smo imeli omejitev raziskave – modela nismo mogla preveriti na realnih podatkih, zato smo sami izbrali štiri variante oziroma štiri različna delovna mesta, pri čimer smo se oprli na obrazec »Redni letni pogovor« podjetja X. Na ta način smo prišli do relevantnih parametrov, ki smo jih ovrednotili v programu DEXi, na koncu pa smo model razširili še s programom Vredana.
Uporabo modela za ocenjevanje zaposlenih bomo predlagali podjetju X, da bodo lahko enostavneje in hitreje ugotavljali, kako uspešni so njihovi zaposleni. Ključne besede: Ocenjevanje zaposlenih, redni letni razgovor, odločitveni model, DEXi. Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 986; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,12 MB) |