| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu
Betty Časar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu. Lastninska pravica velja za osrednjo pravico stvarnega prava v vseh obravnavanih pravnih redih. Svojemu imetniku zagotavlja najširša upravičenja, med katerimi je tudi upravičenje do pravnega razpolaganja s stvarjo. Lastnik je tisti, ki lahko svojo lastninsko pravico na stvari prenese na drugo osebo. V tem primeru govorimo o pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, ki v praksi velja za najpomembnejši in najpogostejši način pridobitev lastninske pravice, tudi na nepremičninskem področju. V obravnavanih pravnih redih poznamo, poleg prvanoposlovne pridobitve lastninske pravice, še druge načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. Kot klasične pravne temelje za pridobitev lastninske pravice lahko v nadaljevanju označimo zakon, odločbo državnega organa in dedovanje. V slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu ima v pravnem prometu nepremičnin izjemno pomembno vlogo tudi zemljiška knjiga, ki je v prvi vrsti pomembna z vidika pridobitve lastninske pravice, saj predstavlja pridobitni način v okviru pravnoposlovnih pridobitev. Na drugi strani pa ima zemljiška knjiga posebno funkcijo pri zagotavljanju publicitete. V magistrskem delu je predstavljen institut pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v vsakem posameznem pravnem redu posebej, najprej v slovenskem, potem v avstrijskem in na koncu v nemškem pravnem redu. V vseh obravnavanih pravnih redih so izpostavljeni in analizirani načini pridobitve lastninske pravice na nepremičninah in pri tem predstavljeni temeljni pravni akti in pravna pravila. V zaključnem delu magistrskega dela je opravljena primerjalnopravna analiza, kjer je poudarek namenjen primerjavi slovenske, avstrijske in nemške pravne ureditve instituta pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. V tem okviru so izpostavljene podobnosti in morebitna odstopanja, ki so bila ugotovljena pri primerjavi obravnavanih pravnih ureditev.
Ključne besede: Lastninska pravica, nepremičnina, pravni naslov, pridobitni način, pravni posel, zakon, odločba državnega organa, dedovanje, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 645; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (781,78 KB)

2.
Pomen dobre vere pri protiknjižnem priposestvovanju v Sloveniji ob primerjavi z ureditvijo v Avstriji, Nemčiji in Švici
Jan Šömen, 2017, magistrsko delo

Opis: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (653,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici