Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava organizacijsko kulturo v občinskih upravah, ki predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov uspešnosti delovanja te veje javne uprave. Organizacijska kultura se kaže skozi vrednote, norme in vedenjske vzorce zaposlenih ter vpliva na vodenje, odločanje, komunikacijo in sodelovanje. V kontekstu občinskih uprav ima še poseben pomen, saj neposredno vpliva na kakovost izvajanja storitev za občane ter na zaupanje lokalne skupnosti v delovanje javnih institucij. V teoretičnem delu so predstavljeni različni koncepti in modeli organizacijske kulture ter njihova vloga v javni upravi. Analizirane so značilnosti organizacijske kulture v občinskih upravah, s poudarkom na dejavnikih, kot so vloga zaposlenih, pomen vodstvenih struktur, procesi odločanja ter sodelovanje pri izvajanju nalog. Teoretična izhodišča kažejo, da lahko ustrezna kultura spodbuja pozitivno delovno okolje, motivira zaposlene in krepi pripadnost, medtem ko neustrezna kultura zavira razvoj, zmanjšuje učinkovitost in povzroča nezadovoljstvo. Empirični del raziskave temelji na anketnem vprašalniku med zaposlenimi v občinskih upravah, s katerim je bilo proučeno, kako dojemajo različne vidike organizacijske kulture. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen jasne in odprte komunikacije, konstruktivnega sodelovanja ter vključevanja v procese odločanja. Ob tem so bile izpostavljene tudi slabosti, kot so: hierarhična togost, omejene možnosti vplivanja na ključne odločitve in pomanjkanje razvojno usmerjenih praks. Analiza je razkrila razlike v dojemanju glede na delovno mesto, izkušnje in vlogo v organizaciji, kar potrjuje, da organizacijska kultura ni enotna, temveč jo zaposleni zaznavajo različno. Sklepi raziskave potrjujejo, da je organizacijska kultura eden najpomembnejših elementov učinkovitega delovanja občinskih uprav. Njena krepitev na področjih sodelovanja, vključevanja zaposlenih in spodbujanja odprte komunikacije lahko pomembno prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih ter k večji uspešnosti izvajanja nalog v javnem interesu. Ugotovitve hkrati nakazujejo, da je prihodnji razvoj občinskih uprav tesno povezan z oblikovanjem fleksibilnejše, inovativne in k izboljšavam usmerjene organizacijske kulture, ki bo kos sodobnim družbenim in upravnim izzivom.
Ključne besede: Organizacijska kultura, občinska uprava, zaposleni v občinski upravi, delovno okolje, odločanje v organizaciji, razvoj javne uprave
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo orodja Power BI za analizo demografskih podatkov z namenom podpore podatkovno podprtemu odločanju v trženju. Namen dela je prikazati, kako lahko podjetja z analizo demografskih in vedenjskih vzorcev sprejemajo učinkovitejše marketinške odločitve in izboljšajo prodajno uspešnost. Raziskava temelji na simuliranem naboru podatkov, ki so bili najprej analizirani v Excelu, nato pa vizualizirani v orodju Power BI. Uporabljene metode vključujejo deskriptivno statistiko, primerjavo skupin in interaktivne prikaze za prepoznavanje vzorcev. Rezultati kažejo, da vizualna analiza omogoča boljše razumevanje ciljne skupine in olajša sprejemanje strateških odločitev. Zaključki poudarjajo pomen vključevanja sodobnih analitičnih orodij v trženjske procese in priporočajo širšo uporabo orodja Power BI v poslovnem okolju.
Ključne besede: Excel, Power BI, podatkovna analitika, demografski podatki, trženjsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 21.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pomen uporabe odprtih podatkov pri analizi nepremičninskega trga v Sloveniji. Namen raziskave je bil preučiti, kako lahko javno dostopni podatkovni viri, kot so GURS, portal Prostor, OPSI ter specializirani nepremičninski portali, prispevajo k večji preglednosti, zanesljivosti in učinkovitosti odločanja na trgu. Poseben poudarek je namenjen primerjavi različnih virov in analizi njihove uporabnosti za vrednotenje nepremičnin, spremljanje tržnih trendov ter podporo strateškemu načrtovanju. Pri raziskavi so bili uporabljeni deskriptivna analiza, študij primerov in pregled dokumentacije. Rezultati kažejo, da odprti podatki bistveno zmanjšujejo informacijsko asimetrijo med udeleženci trga ter omogočajo hitrejši in transparentnejši vpogled v dejansko stanje nepremičnin. Kljub številnim prednostim se kažejo tudi izzivi, kot so neenotna ažurnost podatkov, pomanjkanje standardizacije med občinami ter omejitve dostopa pri določenih zbirkah. Zaključek dela poudarja, da kombinacija različnih virov podatkov predstavlja najzanesljivejši okvir za analizo nepremičninskega trga. Priporočila vključujejo večjo standardizacijo podatkovnih zbirk, redno posodabljanje ter širšo uporabo digitalnih orodij, ki bi lahko dodatno okrepila transparentnost in zaupanje na nepremičninskem trgu.
Ključne besede: Odprti podatki, nepremičninski trg, prostorski podatki, odločanje, preglednost.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,06 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava razvoj smernic za načrtovanje sodobnih energijsko učinkovitih večetažnih montažnih lesenih stavb, z zagotavljanjem ustrezne ravni toplotnega ugodja v različnih makroklimatskih pogojih, konstrukcijskih sistemih ter etažnosti. Disertacija se osredotoča na uporabo analize občutljivosti, izvedene z metodo Morris, ki omogoča identifikacijo ključnih parametrov, ki bistveno vplivajo na izboljšanje energijske učinkovitosti in toplotnega ugodja. Razvit pristop, s kombinacijo analize občutljivosti in večkriterijskega odločanja, omogoča sistematičen pristop za optimalno načrtovanje. Rezultati so podani v obliki tabel, diagramov in poenostavljenih shem, kar omogoča enostavno uporabo v zgodnjem načrtovanju energijske učinkovitosti večetažnih lesenih stavb s sprejemljivim toplotnim ugodjem. Raziskava obravnava širok spekter vhodnih parametrov, kot so zasnova in termalni ovoj stavbe, prezračevanje, infiltracija, aktivni sistemi ogrevanja, prezračevanja in hlajenja ter obnašanje uporabnikov. Vključuje tudi celovito analizo treh različnih konstrukcijskih sistemov lesenih stavb (okvirno panelni, masivni, mešani). Pri tem se upoštevajo statične nosilnosti do največje omejitve v višini oz. etažnosti, postavljene v različnih klimatskih regijah ne območju Evrope (Ljubljana, Atene, Helsinki). Analizirane so tudi tri različne kategorije toplotnega ugodja, kar omogoča prilagoditev zasnove stanovanjskih večetažnih lesenih stavb. Glavni cilj doktorske disertacije je razvoj metodološkega pristopa za določitev najboljšega načina zgodnjega načrtovanja energijsko učinkovitih večetažnih lesenih stavb, ugotovitev jakosti učinkov izbranih vhodnih parametrov z uporabo analize občutljivosti (metode Morris) na izhodne parametre za zagotavljanje energijske učinkovitosti ter hkrati sprejemljivega toplotnega ugodja. Raziskava je razdeljena na štiri glavne dele, ki celostno obravnavajo tematiko. Prvi del vključuje analizo obstoječe literature s poudarkom na večetažnih lesenih stavbah v različnih konstrukcijskih sistemih in podnebnih klasifikacijah. Na podlagi analize so bili definirani ključni parametri energijske učinkovitosti in toplotnega ugodja osnovnega energijskega modela stavbe. Drugi del raziskave se osredotoča na izvedbo parametričnih dinamičnih simulacij osnovnega energijskega modela stavbe. Simulacije omogočajo poglobljeno razumevanje energijskih zahtev in toplotnega ugodja večetažnih lesenih stavb, pri čemer so upoštevani različni konstrukcijski sistemi, etažnosti ter kategorije toplotnega ugodja. Tretji del predstavlja razvoj metodologije za identifikacijo ključnih vhodnih parametrov z uporabo analize občutljivosti na podlagi metode Morris. V četrtem delu je predstavljen večkriterijski pristop načrtovanja, ki celovito združuje energijsko učinkovitost in toplotno ugodje, s čimer prispeva k optimalnemu načrtovanju večetažnih lesenih stavb. Zaključni del raziskave pa ponuja generalizacijo rezultatov v obliki smernic. Rezultati doktorske disertacije bodo v obliki praktičnih smernic raziskovalcem, projektantom in načrtovalcem v zgodnji fazi načrtovanja v pomoč pri hitri, enostavni in učinkoviti zasnovi energijsko učinkovitih večetažnih lesenih stanovanjskih stavb ob zagotavljanju visoke ravni toplotnega ugodja, ki ustrezajo sodobnim standardom trajnosti, estetske vrednosti in bivalnega ugodja.
Ključne besede: analiza občutljivosti, energijska učinkovitost, toplotno ugodje, večetažne lesene stavbe, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 14.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (32,94 MB)

Opis: Magistrsko delo na celovit način obravnava vprašanje odločanja po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V magistrskem delu je tako podrobneje obravnavana določba, ki sodišču v prvem odstavku 216. člena daje možnost, da odloči o višini denarnega zneska oziroma o količini nadomestnih stvari po prostem preudarku. Tako lahko sodišče odloči v primeru, ko ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina denarnega zneska oziroma količina nadomestnih stvari ne da ugotoviti oziroma bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Poleg podrobneje predstavljene aktualne ureditve, obogatene s sodno prakso slovenskih sodišč in naziranjem teorije, se je v nalogi mogoče seznaniti tudi s podrobnejšo zgodovinsko predstavitvijo razvoja tega instituta. Zaradi vezanosti določbe na določanje višine škode se je v prvem delu naloge mogoče seznaniti z osnovami odškodninskega prava, kjer je proces odločanja o odškodninskem zahtevku za vsako od škod podrobneje razčlenjen, kar bralcu omogoča, da se na enem mestu seznani s sodniškim odločanjem v praksi. Slednje bralcu omogoča lažje razumevanje predstavljanega instituta tudi v praksi ter lažje razumevanje, zakaj gre pri uporabi 216. člena za dejansko vprašanje. Bralec lahko slednje potrdi skozi soočena nasprotujoča mnenja teoretikov, ki so v nalogi brez izjeme predstavljena. V naslednjem delu magistrske naloge je predstavljen tudi drugi odstavek 216. člena, ki določa, da v kolikor odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški lahko sodišče o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka odloči po prostem preudarku. V tem delu se bralec seznani z uporabnostjo drugega odstavka v praksi ter tudi z omejitvami, ki jih dejanska narava člena prinaša. Ker predstavlja škoda, povzročena s kršitvijo pravil konkurenčnega prava, vedno večji delež sodniškega odločanja in ker se Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) v 128. členu sklicuje na ZPP, bi bila naloga brez podrobnejše analize tega področja nepopolna. V tem delu se bralec ne seznani samo z osnovami konkurenčnega prava, temveč tudi z metodami, na podlagi katerih sodišče ugotavlja višino škode, ki je nastala oškodovancem zaradi kršitev konkurenčnega prava. Tudi v tem delu je predstavljena sodna praksa in področje uporabnosti določbe 216. člena ZPP. V primerjalnopravnem delu magistrske naloge se je mogoče seznaniti s pravnimi ureditvami, ki imajo enako oziroma v bistvenem podobno določbo v zakonu, ki ureja civilni pravdni postopek. Skozi predstavljene ureditve Avstrije, Nemčije in Hrvaške se bralec ne seznani samo s tamkajšnjo ureditvijo, temveč tudi s težavami, s katerimi se v teh ureditvah srečujejo. V sklepnem delu naloge se bralec na jedrnat način seznani rešitvami postavljenih tez, ki so bile skozi magistrsko delo potrjene. Nenazadnje pa je v tem delu vsebovano tudi napotilo, ki vodi k doslednejšemu odločanju po prostem preudarku po 216. členu ZPP.
Ključne besede: prosti preudarek, odločanje po prostem preudarku, določanje odškodnine, škoda, določanje odškodnine v okviru kršitev konkurenčnega prava
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,30 MB)