| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
TEHNOLOŠKA PRILAGODITEV ODLAGALIŠČA NENEVARNIH ODPADKOV PRAGERSKO GLEDE NA ZAHTEVE OKOLJSKIH PREDPISOV
Sonja Likar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen spremenjen pristop k problematiki o ravnanju z odpadki, njihovemu odlaganju in predelavi. Strogi okoljski predpisi vse bolj vplivajo na potek preoblikovanja prvotnih odlagališč v regijske centre za ravnanje z odpadki. V regijskem pristopu k celovitem sistemu ravnanja z odpadki je zaznati vizijo, ki pa je ob neučinkovitem programu, brez sistematičnih rešitev preskromna za dokončanje projektov v predvidenem roku. Ob razvoju informacijske tehnologije in s primerno izbiro strokovnega kadra, bi bilo mogoče mrežo regijskih centrov učinkovito vzpostaviti in dosledno spremljati.
Ključne besede: odlagališča nenevarnih odpadkov, okoljski predpisi, vplivi na okolje
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2109; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

5.
RAVNANJE Z KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI LENART – ZADOVOLJSTVO OBČANOV Z RAVNANJEM Z ODPADKI
Bojan Mihalič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S problematiko komunalnih odpadkov oziroma odpadkov nasploh se srečujemo v vsakem gospodinjstvu. Občina Lenart je bila ena izmed prvih občin na območju tedanje skupne države Jugoslavije, ki je leta 1990 s podjetjem Letnik-Saubermacher pristopila k pilotnem projektu - ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas (ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo). Kljub ozaveščanju ljudi, urejenem odvozu komunalnih odpadkov in postavljenih ekoloških otokih se količine komunalnih odpadkov povečujejo tudi na račun divjih odlagališč, kjer ljudje še zmeraj odlagajo odpadke, ki jih pridelajo v gospodinjstvih. Zakonodaja in okoljsko ozaveščanje ljudi, podjetij ter lokalnih skupnosti prispevajo k zmanjševanju nastajanja komunalnih odpadkov. Izdelava okolju in ljudem prijaznih izdelkov zaradi »prijaznih» materialov, ki se lahko vračajo v proizvodne procese oziroma ponovno predelavo, ter usmerjanje v reciklažo namesto v odlaganje odpadkov bo prav tako prispevala k zmanjšanju odpadkov. V vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« leta 2010 in »Očistimo Slovenijo« leta 2012 so bila nekatera divja odlagališča očiščena, vendar so še vedno prisotna. Problematika komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi me je vzpodbudila, da v občini, ki je prva pristopila k ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas, preverim zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki in problem divjih odlagališč na območju občine Lenart. Ravnanje z odpadki predstavlja oziroma ostaja velik izziv za vse prebivalce oziroma »proizvajalce« odpadkov. Izziv vidimo v spremembi načina razmišljanja o odpadkih, saj v naši družbi še zmeraj velja splošno prepričanje, da se z odpadki naj ukvarjajo tisti, ki so za to plačani.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločevanje odpadkov, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Lenart, zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki, divja odlagališča
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 476; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

6.
Ravnanje s komunalnimi in nevarnimi odpadki v občini Mengeš
Kristina Grabnar, 2017, diplomsko delo

Opis: Odpadki v današnjem času predstavljajo za človeštvo kar velik problem, saj jih je iz dneva v dan vse več, poleg tega pa nekateri ljudje z njimi ne ravnajo pravilno in jim je vseeno za njihovo ločevanje. V diplomskem delu smo predstavili trenutni pregled stanja v občini Mengeš pri ravnanju z odpadki z anketo ter analizo divjih odlagališč v naselju Topole. Ugotovili smo, da je v občini Mengeš ravnanje s komunalnimi odpadki dobro urejeno ter da so občani dobro obveščeni o ločevanju odpadkov. Rezultati so pokazali, da ima kar 74 odstotkov anketirancev dovolj informacij o ločevanju odpadkov, samo en odstotek ljudi pa meni, da ima informacij premalo. Ugotovili smo tudi, da je v občini Mengeš okoli 45 neočiščenih divjih odlagališč. Podatki kažejo, da je število divjih odlagališč v letu 2010 naraslo, po letu 2012, ko so opravili tudi čistilno akcijo, pa se je število divjih odlagališč zmanjšalo iz 47 na 45 ter tako ostalo nespremenjeno do danes. Tudi analiza divjih odlagališč na primeru naselja Topole je pokazala, da so bila od 10 odlagališč, ki smo jih analizirali, kar štiri očiščena, čeprav so bili v registru o divjih odlagališčih (2013) podatki drugačni. Eden izmed predlaganih ukrepov za preprečitev odlaganja odpadkov na divja odlagališča bi bil opomin ter globa posamezniku za takšno ravnanje. S takšnimi ukrepi bi ljudje začeli razmišljali, kaj se jim bolj izplača – ali plačati visoko globo ali stroške za odvoz odpadkov do zbiralnih centrov. Moramo se zavedati, da so vsi ukrepi zoper odpravo onesnaževanja le začasni, če v vsakem posamezniku ne dozori kultura varovanja okolja iz njemu lastnih notranjih razlogov.
Ključne besede: odpadki, komunalni odpadki, nevarni odpadki, ravnanje z odpadki, ločevanje odpadkov, komunalna podjetja, divja odlagališča, diplomske naloge
Objavljeno: 25.01.2017; Ogledov: 1316; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici