| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekološka kriminaliteta na območju mestne občine Murska Sobota
Tim Kovačič, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje kriminalitete se je razširilo tudi na okolje, saj so kriminalne skupine ugotovile, da je poslovanje z različnimi odpadki ali trgovanje z zaščitenimi živalskimi vrstami zelo donosno. Ekološka kriminaliteta se deli glede na osebe, ki jo izvajajo ter glede na dejanja, ki se izvajajo v škodo okolja in prostora, v katerem človek živi. V Sloveniji je področje varovanja okolja urejeno s številnimi zakoni ter podzakonskimi akti. Kot prvi so varuhi okolja inšpektorji različnih področij, ki opravljajo redne ter izredne nadzore. Pri svojem delu imajo pooblastila, da lahko kršitelje tudi kaznujejo. Če zaznajo večje kršitve, primere predajo policiji, ki nato zbira dokaze ter kršitelje preda sodišču. Na območju PU Murska Sobota se ne beleži veliko število kaznivih dejanj zoper okolje in prostor. Med pogostimi kaznivimi dejanji na tem področju so: onesnaževanje tal, onesnaževanje vode, ravnanje z odpadki, nezakonita trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami, mučenje živali ter nezakonit lov. Velik problem v MO Murska Sobota predstavljajo divja odlagališča, kjer za varstvo okolja skrbijo z ustreznimi javnimi službami, izvajanjem čistilnih akcij ter raznim ozaveščanjem ljudi. Ugotovili smo, da bi bilo treba vse službe, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, medsebojno povezati. Prav gotovo pa je bistvenega pomena, da se kršitelje ustrezno kaznuje. Pri inšpekcijskih nadzorih je bilo odkritih veliko kršitev, ki pa se običajno na tej stopnji končajo, saj je kršitelje izredno težko najti ter jih kaznovati, zato bo policija, poleg inšpekcijskih služb in mestnega redarstva, imela v prihodnje veliko dela.
Ključne besede: diplomske naloge, PU Murska Sobota, MO Murska Sobota, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 344; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Psihološki učinki onesnaženega okolja
Igor Areh, Peter Umek, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Življenje v onesnaženem okolju ima vrsto negativnih učinkov na duševno zdravje. Kljub temu, da je ta problematika dobro raziskana, je pogosto prezrta, saj posvečamo več pozornosti negativnim posledicam, ki jih imajo strupene oz. okolju škodljive snovi na telesno zdravje. V prispevku so predstavljene duševne posledice bivanja v onesnaženem okolju. Metode: Zbran in pregledan je del ključnih člankov in knjig s področja okoljske psihologije, ki so bile napisane v zadnjih 40 letih. Gre za študijo o vplivih onesnaženja na človekovo vedenje, čustvovanje, motivacijo, mišljenje, odločanje ter splošno počutje. Ugotovitve: Stik ali izpostavljenost strupenim snovem sproži pojav različnih duševnih simptomov. Najpogosteje se pojavijo strah, anksioznost, depresivnost, občutki nemoči, negotovost, osebna ali spoznavna neučinkovitost, izogibanje gibanju v naravi, nestrpnost, agresivnost in nezaupanje do uradnih inštitucij. Pojavljajo se tudi nekateri drugi simptomi, ki jih pri daljšem bivanju v onesnaženem okolju izzove kronični stres, pri krajši, a intenzivni izpostavljenosti pa akutni stres. Stres zaradi bivanja v onesnaženem okolju povzroča tudi slabljenje imunskega sistema, zaradi česar so ljudje še bolj zdravstveno in psihološko ogroženi, kot bi bili, če bi upoštevali zgolj vpliv strupenih snovi. Omejitve raziskave: Omejen pregled raziskav o psihičnih učinkih onesnaženja ne dovoljuje posploševanja. Gre za pilotsko študijo, ki je priprava za izvedbo raziskave v Sloveniji. Praktična uporabnost: V prispevku so zbrana glavna spoznanja o psihičnih posledicah bivanja v onesnaženem okolju. Ugotovitve so koristne za načrtovanje preventivnih in kurativnih ukrepov, bodisi z vidika psihološke pomoči prizadetim osebam, bodisi z vidika države pri načrtovanju in gradnji novih odlagališč odpadkov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja strnjeno predstavitev raziskovalnih spoznanj, ki bo uporabljena pri postavitvi hipotez in interpretaciji raziskovalnih ugotovitev v raziskavi, ki je v pripravi.
Ključne besede: onesnaženost okolja, strupeni odpadki, odlagališča odpadkov, okolje, duševne posledice, stres
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 309; Prenosov: 30
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Situacijsko preprečevanje kriminalitete v rudarstvu
Mija Kos, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti problematiko ureditve odlagališč rudarskih odpadkov z vidika ekološke kriminologije, opisati kriminološke teorije, ki se ukvarjajo z vzroki kriminalitete in podrobneje predstaviti Clarkove tehnike situacijskega preprečevanja kriminalitete. Cilj je preučiti oblike kriminalitete, ki so se pojavile kot posledica neurejenega rudarskega sektorja in predstaviti splošne smernice za ureditev odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji. Metode: Prispevek temelji na pregledu in analizi obstoječe literature s področja rudarstva, odlagališč rudarskih odpadkov, ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in varstva okolja. Ugotovitve: V slovenskem in tujem prostoru nismo uspeli najti študije, ki bi obravnavala vse tri elemente hkrati (rudarske odpadke, odlagališče rudarskih odpadkov in ekološko kriminaliteto). V Sloveniji je večina študij osredotočenih na škodljive vplive rudarjenja na okolje, ureditev divjih odlagališč (ne rudarski odpadki), popise rudnikov in količine odloženih rudarskih odpadkov. Iz pregleda literature je razvidno, da je rudarski sektor v Sloveniji zapostavljen, kar omogoča pojav različnih oblik kriminalitete in ravno zato je ureditev sektorja zelo pomembna. Pomembno je odkriti vzroke posamezne obravnavane oblike kriminalitete, predlagati ukrepe za zmanjšanje oz. preprečevanje priložnosti za storitev kaznivega dejanja in oblikovati splošne smernice, ki bodo veljale za vsa enako kategorizirana odlagališča. Praktična uporabnost: V prispevku so podrobno predstavljene kriminološke teorije, ki razlagajo pojav kriminalnega vedenja pri posamezniku. Slednje je pomembno pri prepoznavanju oblik kriminalitete, ki se pojavljajo v rudarskem sektorju. Posledično lahko na teh ugotovitvah oblikujemo situacijsko preventivne ukrepe, ki bodo ob ustreznem izvajanju pripomogli k zmanjšanju priložnosti, ki vodijo v kriminalno dejanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika ureditve odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji z vidika ekološke kriminologije še ni bila obravnavana, zato ta študija predstavlja osnovo za prvo tovrstno raziskavo na slovenskih tleh.
Ključne besede: rudarstvo, rudarski odpadki, odlagališča, ekološka kriminologija, situacijsko preprečevanje kriminalitete
Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 274; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ekološka kriminaliteta v občini Ig
Pia Andrašec, 2019, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomske naloge temelji na problematiki ekološke kriminalitete v občini Ig, dotika se področij divjih odlagališč, reke Iške in gozdov. Ekološko kriminaliteto, kot sam pojem, ljudje običajno enačijo z onesnaževanjem ozračja, kot je ozon in ozonski plašč, malo manj pozornosti pa se namenja gozdovom, rekam, rastlinam in ostalim živalskim vrstam. Pri raziskovanju naše problematike smo uporabili različne metode preučevanja. Glede na naše ugotovitve in dobljene podatke lahko rečemo, da v občini Ig ni prisotna ekološka kriminaliteta v taki meri, da bi to bilo zaskrbljujoče. Radi bi izpostavili, kako je vsako leto manj zaznanih odlagališč, struga reke je očiščena, požigi gozdov ali pa odtujitve lesa niso prisotni. Občani so dobro osveščeni glede ločevanja odpadkov in skrbijo za čisto okolje. Skozi leta je občina Ig veliko delala na komunikaciji s prebivalci tako, da je to tudi en velik pokazatelj, kako so se stvari izboljšale. Tudi sam župan nam je povedal, da je ob nastopu mandata bilo veliko huje (odlagališča, gramozne jame, odpadni materiali po gozdovih, jarkih ipd.). Zdaj je to skoraj sanirano in jih ni zaznati. Z vključevanjem ljudi in tudi ostalih služb, zadolženih za tovrstna področja (predvsem inšpekcijske službe in občinsko redarstvo), se bodo stvari tudi nadgradile. Menimo, da bo v nekaj letih vse manj govora o onesnaževanju in nepravilnem ravnanju z naravo, saj glede na našo raziskavo in pridobljene podatke, se skozi leta zmanjšuje tovrstna problematika na območju občine Ig. Omeniti še želimo, da občina sodeluje z različnimi službami, kot so DOPS (Društvo za opazovanje ptic Slovenije, Life (Program na območju krajinskega parka), sicer niso pogodbeno povezani s kakšno drugo nevladno organizacijo. Sreča je, da občina Ig ni tranzitna in je, bolj kot ne rečni rokav, in ni toliko težav, kar se tiče hudih kršitev glede okolja.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, podnebne spremembe, divja odlagališča, onesnaževanje rek, onesnaževanje gozdov, Občina Ig
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 342; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

5.
Posledice požara na odlagališčih nevarnih odpadkov in vpliv na okolje
Jasmina Savski, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se bomo osredotočili na požare na odlagališčih nevarnih odpadkov ter vpliv le-teh na okolje, opredelili bomo pojme povezane s požarom ter predstavili študijo primera podjetja Kemis.
Ključne besede: nevarni odpadki, odlagališča, onesnaževanje, vplivi na okolje, požari, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 811; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Divja odlagališča v občini Oplotnica - občinski ukrepi
Anja Juhart, 2017, diplomsko delo

Opis: Odpadki obstajajo že skoraj tako dolgo kot sama zgodovina človeštva. Dandanes pa so postali del našega vsakdanjega življenja. V sedanjem času se je odnos do odpadkov spremenil. Z odpadki ravnamo vedno bolj premišljeno in racionalno. Še vedno pa obstajajo osebe, ki odpadke odvažajo na mesta, ki za njih niso primerno pripravljena. Takšna odlagališča imenujemo divja odlagališča. Uporabniki teh odlagališč predvsem nezavedno, nekateri pa tudi zavedno povzročajo nevarnost in tveganje za zdravje ljudi in narave ter ustvarjajo gojišče za različne prenašalce nalezljivih in drugih bolezni. Divja odlagališča predstavljajo obremenitev za okolje, kar vpliva na živalstvo, prst, vodo in zrak. Prav zato smo se odločili, da pripravimo diplomsko delo, ki bo raziskalo ukrepe, kako preprečiti nastajanje divjih odlagališč. Čeprav občina Oplotnica spada med manjše občine v Sloveniji, je prav, da preverimo tudi pri njej, kako ravna z odpadki. S pomočjo intervjuja smo tako preverili pri občini, kakšna sredstva je uporabila za pravilno ločevanje odpadkov ter posledično zmanjšanje nastajanja divjih odlagališč. Z anketnim vprašalnikom pa smo preverili, kako ti ukrepi delujejo v praksi. V občini se poslužujejo petih različnih načinov, s katerimi si prizadevajo občane spodbuditi k pravilnemu ravnanju z odpadki ter posledično zmanjšanju divjih odlagališč. Kot prvi ukrep je ozaveščanje, za katerega menimo, da je eden od ključnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo nastajanje divjih odlagališč, saj brez pomoči prebivalcev tega ne moremo zaustaviti. Drugi ukrep je izgradnja zbirnega centra, ki je za občane brezplačen in se je med njimi dobro prijel. Tretji ukrep je postavitev ekoloških otokov za papir in steklo. Čistilne akcije predstavljajo četrti ukrep, za katerega se je izkazalo, da ni najučinkovitejši. Kot peti ukrep smo navedli kaznovanje kršiteljev z globo. Ta ukrep je nujen, vendar v sedanji praksi skoraj neučinkovit, saj so kršitelji dovolj iznajdljivi, da med odpadki ne puščajo takšnih, ki bi vsebovali njihove osebne podatke.
Ključne besede: odpadki, ravnanje z odpadki, divja odlagališča, preprečevanje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 882; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Ravnanje s komunalnimi in nevarnimi odpadki v občini Mengeš
Kristina Grabnar, 2017, diplomsko delo

Opis: Odpadki v današnjem času predstavljajo za človeštvo kar velik problem, saj jih je iz dneva v dan vse več, poleg tega pa nekateri ljudje z njimi ne ravnajo pravilno in jim je vseeno za njihovo ločevanje. V diplomskem delu smo predstavili trenutni pregled stanja v občini Mengeš pri ravnanju z odpadki z anketo ter analizo divjih odlagališč v naselju Topole. Ugotovili smo, da je v občini Mengeš ravnanje s komunalnimi odpadki dobro urejeno ter da so občani dobro obveščeni o ločevanju odpadkov. Rezultati so pokazali, da ima kar 74 odstotkov anketirancev dovolj informacij o ločevanju odpadkov, samo en odstotek ljudi pa meni, da ima informacij premalo. Ugotovili smo tudi, da je v občini Mengeš okoli 45 neočiščenih divjih odlagališč. Podatki kažejo, da je število divjih odlagališč v letu 2010 naraslo, po letu 2012, ko so opravili tudi čistilno akcijo, pa se je število divjih odlagališč zmanjšalo iz 47 na 45 ter tako ostalo nespremenjeno do danes. Tudi analiza divjih odlagališč na primeru naselja Topole je pokazala, da so bila od 10 odlagališč, ki smo jih analizirali, kar štiri očiščena, čeprav so bili v registru o divjih odlagališčih (2013) podatki drugačni. Eden izmed predlaganih ukrepov za preprečitev odlaganja odpadkov na divja odlagališča bi bil opomin ter globa posamezniku za takšno ravnanje. S takšnimi ukrepi bi ljudje začeli razmišljali, kaj se jim bolj izplača – ali plačati visoko globo ali stroške za odvoz odpadkov do zbiralnih centrov. Moramo se zavedati, da so vsi ukrepi zoper odpravo onesnaževanja le začasni, če v vsakem posamezniku ne dozori kultura varovanja okolja iz njemu lastnih notranjih razlogov.
Ključne besede: odpadki, komunalni odpadki, nevarni odpadki, ravnanje z odpadki, ločevanje odpadkov, komunalna podjetja, divja odlagališča, diplomske naloge
Objavljeno: 25.01.2017; Ogledov: 1838; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

8.
RAVNANJE Z KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI LENART – ZADOVOLJSTVO OBČANOV Z RAVNANJEM Z ODPADKI
Bojan Mihalič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S problematiko komunalnih odpadkov oziroma odpadkov nasploh se srečujemo v vsakem gospodinjstvu. Občina Lenart je bila ena izmed prvih občin na območju tedanje skupne države Jugoslavije, ki je leta 1990 s podjetjem Letnik-Saubermacher pristopila k pilotnem projektu - ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas (ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo). Kljub ozaveščanju ljudi, urejenem odvozu komunalnih odpadkov in postavljenih ekoloških otokih se količine komunalnih odpadkov povečujejo tudi na račun divjih odlagališč, kjer ljudje še zmeraj odlagajo odpadke, ki jih pridelajo v gospodinjstvih. Zakonodaja in okoljsko ozaveščanje ljudi, podjetij ter lokalnih skupnosti prispevajo k zmanjševanju nastajanja komunalnih odpadkov. Izdelava okolju in ljudem prijaznih izdelkov zaradi »prijaznih» materialov, ki se lahko vračajo v proizvodne procese oziroma ponovno predelavo, ter usmerjanje v reciklažo namesto v odlaganje odpadkov bo prav tako prispevala k zmanjšanju odpadkov. V vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« leta 2010 in »Očistimo Slovenijo« leta 2012 so bila nekatera divja odlagališča očiščena, vendar so še vedno prisotna. Problematika komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi me je vzpodbudila, da v občini, ki je prva pristopila k ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas, preverim zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki in problem divjih odlagališč na območju občine Lenart. Ravnanje z odpadki predstavlja oziroma ostaja velik izziv za vse prebivalce oziroma »proizvajalce« odpadkov. Izziv vidimo v spremembi načina razmišljanja o odpadkih, saj v naši družbi še zmeraj velja splošno prepričanje, da se z odpadki naj ukvarjajo tisti, ki so za to plačani.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločevanje odpadkov, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Lenart, zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki, divja odlagališča
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 807; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

9.
Zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov Velenje - študija primera
Marija Pesjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Na področju ravnanja z odpadki se vedno več pozornosti posveča zmanjševanju količine odloženih odpadkov s tem, da se jih čim več ponovno vpelje v proizvodni proces oziroma izrabi njihova snovna in energetska vrednost. Odpadki zato niso vsaka zavržena snov ali predmet, temveč postanejo to šele takrat, ko so izkoriščene vse preostale možnosti za njihovo ponovno uporabo ali predelavo in sami po sebi ne predstavljajo več tveganja za okolje. Kljub temu se še vedno veliko odpadkov odloži na odlagališčih  napravah za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla, kjer zaradi biološkega razpadanja odpadkov nastajajo strupene izcedne vode in odlagališčni plini. V Sloveniji so bila v preteklosti odlagališča pogosto neprimerno umeščena in tehnično neustrezna, zaradi česar je bilo treba uvesti postopke zapiranja odlagališč, ki niso ustrezala pravni ureditvi na področju odlaganja odpadkov. Takšno je tudi zaprto odlagališče odpadkov v Velenju, na katerem se je prenehalo odlagati odpadke konec leta 2009, od takrat dalje pa potekajo postopki za izdajo dokončne odločbe o zaprtju odlagališča. Na odlagališču, ki je v postopku zapiranja ali je zaprto, je z obratovalnim monitoringom treba spremljati možne negativne vplive na okolje. Monitoring zajema spremljanje meteoroloških parametrov, emisij odlagališčnega plina in emisij onesnaževal v izcednih in podzemnih vodah. Na podlagi analize poročil obratovalnega monitoringa ugotavljamo, da se na zaprtem odlagališču Velenje še vedno tvorijo odlagališčni plini in smrad, ki pa je v glavnem omejen na območje odlagališča. V bližnje Škalsko jezero se iztekajo podzemne vode, ki so obremenjene z izcednimi vodami odlagališča (povečane vrednosti amonija), kar dodatno vpliva na slabo ekološko stanje jezera. V neposredni bližini odlagališča Velenje pa se nahaja še opuščeno odlagališče, ki zaradi odloženih industrijskih odpadkov onesnažuje podzemne vode s težkimi kovinami. Kljub temu ugotavljamo, da so vplivi na okolje z vidika onesnaževal znotraj dovoljenih mejnih vrednosti.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, nenevarni odpadki, odlagališča, onesnaževanje okolja, diplomske naloge
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1660; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

10.
Odlagališče izrabljenih pnevmatik v Kidričevem - študija primera
Sandra Kovačič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ekološka kriminaliteta je problem, ki se v zadnjih letih hitro širi po celem svetu. Človeški odnos do okolja, ki mu nudi vse za preživetje, postaja vse bolj neprimeren in vse pomembnejše vprašanje človeštva. Človek s svojim delovanjem pomembno vpliva na osnovne sestavine naravnega fizičnega okolja, kot so zrak, voda in zemlja. Prav tako pa tudi okolje neposredno vpliva na življenjske in bivanjske pogoje človeka in s tem na zdravje in kvaliteto življenja. V diplomskem delu smo obravnavali primer odlaganja izrabljenih pnevmatik v Kidričevem. Za potrebe pisanja diplomskega dela smo analizirali sekundarne vire (knjige, članke in zakone), ki govorijo o nevarnih odpadkih, pnevmatikah ter samem primeru, ki se je zgodil v Kidričevem. Ugotovili smo, da je ta kup izrabljenih pnevmatik negativno vplival na okolje ter zdravje ljudi, saj je dvakrat prišlo do požara. Slednji predstavlja za ljudi posebno nevarnost zaradi dima, vročine in strupenih plinov, ki nastanejo pri zgorevanju. Podjetje Albin Promotion ni upoštevalo načina pravilnega shranjevanja in skladiščenja izrabljenih gum, ki ga določa Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum, zato so nastale posledice. Podjetje Albin Promotion je med drugim tudi grobo rezano gumo zasipavalo v jamo skupaj z drugimi odpadki in pod plastjo rezane gume puščalo tudi večje količine celih gum. Menimo, da bi Inšpekcija za okolje in naravo, ki nadzoruje ravnanje z odpadki, morala biti bolj pozorna na dogajanje v Kidričevem ter pravočasno ukrepati, da do tega ne bi več prišlo. Da bi se sanacija izrabljenih pnevmatik v Kidričevem čimprej končala, pa menimo, da bi moral biti kazenski pregon podjetja Albin Promotion doslednejši.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, pnevmatike, odlagališča, okolje, varstvo okolja, diplomske naloge
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1246; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (642,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici