| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Veljavnost ocenjevanja obraznih mikro izrazov : magistrsko delo
Urša Zupan, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: kazenski postopek, resnica, laži, odkrivanje laži, poligraf, telesna govorica, emocije, mikro izrazi, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 2098; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Ocenjevanje verodostojnosti izjav s tehniko nadzorovanja resničnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mirjam Gominšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Star slovenski pregovor pravi, da ima laž kratke noge, pa vendar ni vedno tako. Ljudje imamo pogosto težave pri prepoznavanju laži in ugotavljanju prevar, zato smo velikokrat »popeljani na led«. Poznavanje resnice v vsakdanjem življenju in v poslovnem svetu je ključnega pomena za sklepanje pravih odločitev. Pomembnost ugotavljanja verodostojnosti pričanja priče ali izjave osumljenca v predkazenskem in sodnem procesu, je tako še večje. Strokovnjaki opozarjajo tako na verbalne kot neverbalne znake laganja. Ti pa vedno niso zanesljivi oziroma niso enoznačni in enotni za vse. Torej ni univerzalnega znaka oziroma recepta za odkrivanje laži. Zato strokovnjaki iščejo inovativnejše in učinkovitejše tehnike, ki bi omogočile ocenjevanje verodostojnosti izjav s čim večjo zanesljivostjo. Ena izmed novejših tehnik je tako imenovana tehnika nadzorovanja resničnosti (ang. Reality Monitoring). Bistvo te tehnike je, da se spomini na resnično doživete dogodke razlikujejo v sami kvaliteti od spominov izmišljenih dogodkov in vsebuje 8 kriterijev na podlagi katerih se presoja verodostojnost izjav. Raziskovalci se opirajo na dejstvo, da je resnica spomin na doživet dogodek, med tem ko je laž spomin izmišljenega dogodka. Pomanjkljivost tehnike nadzorovanja resničnosti pa je v tem, da ni primerna za uporabo pri vseh starostnih skupinah (ni primerna za uporabo pri otrocih mlajših od 10 let) in pri posameznikih, ki opisujejo dogodke, ki so se zgodili daleč v preteklosti (Vrij, 2008).
Ključne besede: laganje, laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, odkrivanje laži, izjave, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 1136; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (329,21 KB)

4.
GOVORICA TELESA KOT OBLIKA NEVERBALNE KOMUNIKACIJE; ODKRIVANJE LAŽI IN PREVAR
Mitja Lorenčič, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako lahko s pomočjo govorice telesa odkrivamo laži in prevare. V študiji smo se lotili pregleda različne literature, tujih in domačih virov. Literatura dobro pokriva tako laži kot govorico telesa, kar je omogočilo dobre povezave med obema področjema. Oba pojma sta med seboj močno povezana, kar je olajšalo celotno analizo.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, laž, prevara, odkrivanje laži
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 3092; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

5.
Neverbalna komunikacija kot instrument za odkrivanje laži pri policijskem delu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Luzar, 2014, diplomsko delo

Opis: Laž so naši predniki razvili iz potrebe po preživetju. Toda danes obstaja mnogo več razlogov zakaj se je poslužujemo in posledično tudi več oblik laži. Imajo pa kljub temu skupen izvor izražanja, ki ga ob primerni usposobljenosti lahko opazimo. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, osrednji element neverbalne komunikacije. Uvodni del diplomske naloge se osredotoča na laž. Našla sem razloge za laganje in razloge, zakaj je to težek proces. Zanimal me je tudi evolucijski razvoj laži. Osrednji del je namenjen ugotavljanju povezav med govorico telesa in poskusom prevare, predvsem, ali lahko prepoznamo laž z opazovanjem neverbalne komunikacije. V empiričnem delu sem želela izvedeti, ali policisti in preostali zaposleni na PP Novo mesto v svojem delovnem času opazujejo neverbalno komunikacijo, zlasti, ali je opazujejo z namenom odkrivanja goljufij.
Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, policijsko delo, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 971; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
Uporaba neverbalne komunikacije pri preiskovanju kaznivih dejanj
Andrej Štinjek, 2015, diplomsko delo

Opis: Policisti in kriminalisti pri preiskovanju kaznivih dejanj neprestano komunicirajo z osebami v postopkih. Prav komuniciranje je eno izmed njihovih najpogostejših opravil, zaradi česar je zelo pomembno, da so vešči verbalne in neverbalne komunikacije. Policisti želijo z zbiranjem obvestil od oseb v postopkih pridobiti pomembne podatke, ki bi lahko pripomogli pri raziskavi kaznivega dejanja. Pri tem je zelo pomembno, da znajo ugotoviti, kdaj jim osebe v postopkih lažejo, oziroma jih zavajajo. Zavajanje oseb v postopkih lahko policisti ugotovijo z branjem neverbalne govorice sogovornika kot tudi z analizo vsebine povedanega. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena neverbalna govorica po posameznih segmentih. Posebej je predstavljeno preiskovanje kaznivih dejanj in uporaba neverbalne komunikacije pri le-teh, s poudarkom na ugotavljanju laži oziroma prevar. V empiričnem delu so predstavljene ugotovitve raziskave, ki je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena med zaposlenimi v Policiji. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je večina udeležencev vedno pozorna na neverbalno komunikacijo, največ pozornosti le-tej pa ji namenjajo v postopkih z osumljenci. Udeleženci so ocenili, da ima neverbalna komunikacija pomembno vlogo, saj se prav nanjo najpogosteje oprejo pri ugotavljanju laži in prevar. Udeleženci so mnenja, da so pri ugotavljanju laži bolj uspešni, kot ostali ljudje, vendar pa raziskave tega ne potrjujejo. Večina udeležencev je mnenja, da niso dovolj dobro usposobljeni, da bi znali pravilno razložiti neverbalno komunikacijo oziroma, da bi v večini primerov ugotovili laž. Se je pa večina udeležencev pripravljena usposabljati na področju neverbalne komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, govorica telesa, kazniva dejanja, preiskovanje, zaslišanje, odkrivanje laži, prevare, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 657; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
Nevro-lingvistično programiranje kot orodje pri preiskovanju kaznivih dejanj
Peter Pavšič, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj ima veliko vlogo tudi odkrivanje in ugotavljanje laži, kajti na podlagi ugotavljanja določenih resničnih ali neresničnih informacij lahko sklepamo o samem kaznivem dejanju, poleg tega imajo informacije, ki so bodisi resnične ali ne, velik pomen pri samem poteku preiskave. Ena izmed tehnik, ki lahko pripomore k učinkovitejšemu preiskovalnemu delu, tako na področju policijskega zaslišanja in informativnega pogovora, kot na področju odkrivanja laži, je tehnika nevro-lingvističnega programiranja, ki lahko omogoča učinkovitejše pridobivanje informacij v samem preiskovalnem postopku in morebiti tudi ugotavljanje in odkrivanje laži na podlagi očesnih premikov. Poleg tehnike NLP lahko kot orodje za odkrivanje laži uporabimo tudi ocenjevanje in vrednotenje verbalne ter neverbalne komunikacije in na podlagi informacij, ki jih pridobimo na podlagi določenega vedenja, lahko sklepamo ali je določena informacija verodostojna ali ne. Ker rezultati raziskav ne dajejo najbolj relevantne slike o tehniki NLP in na podlagi očesnih premikov ne moremo z gotovostjo sklepati ali nekdo laže ali ne, poleg tega ne obstaja noben nevtralni znak, na podlagi katerega bi lahko sklepali ali nekdo laže ali ne, ne moremo govoriti o objektivnosti tehnike NLP, pa vendar lahko služi kot orodje za iskanje ostalih dokazov, ki lahko vodijo do uspešnega zaključka raziskave. Podobno velja tudi za ugotavljanje laži na podlagi neverbalne komunikacije, kajti zaradi kompleksnosti človeškega vedenja, osebnih lastnosti ter vpliva okolja, ne moremo z gotovostjo trditi o verodostojnosti izjave, vendar lahko pa na podlagi določenih informacij, ki jih razberemo iz govorice telesa, usmerjamo preiskavo na tak način, ki vodi do uspešnih rezultatov.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, kazniva dejanja, preiskovanje, nevro-lingvistično programiranje, diplomske naloge
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 816; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (608,70 KB)

8.
Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine
Petra Valant, 2015, magistrsko delo

Opis: Sposobnost odkrivanja laganja je v največji meri odvisna od sposobnosti zaznavanja, razlikovanja in kategoriziranja (ne)besednega vedenja, vendar se hitro pojavi vpliv subjektivnega presojanja, zato so se skozi čas oblikovale tehnike, s katerimi bi na najbolj objektiven način presodili, ali je izjava resnična ali ne. Tehnike so različne in pri uporabi vsake je treba upoštevati njene prednosti in omejitve. Precenjevanje zanesljivosti tehnik ima lahko nepopravljivo škodo, zato je magistrsko delo namenjeno ugotavljanju strokovnega ozadja ene od razširjenih tehnik, t. i. znanstvene analize vsebine. Raziskovalne ugotovitve o znanstveni analizi vsebine so pokazale, da na sposobnost odkrivanja laganja vplivajo znanje, izkušnje in frekventnost uporabe tehnike. Načeloma sposobnost ugotavljanja laganja ni večja od naključja, vendar lahko ob pravilni uporabi znanstvene analize vsebine verjetnost pravilne klasifikacije izjav povečamo. Pri upoštevanju rezultatov znanstvene analize vsebine pa je potrebna posebna previdnost, saj ima tehnika številne pomanjkljivosti − od slabega teoretičnega ozadja do nestandardiziranega seznama kriterijev.
Ključne besede: zavajanje, laganje, odkrivanje laži, verbalni znaki, fizični znaki, vedenjska analiza, magistrska dela
Objavljeno: 18.09.2015; Ogledov: 1268; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (841,22 KB)

9.
Ugotavljanje laži s pomočjo kognitivne obremenitve
Maša Drmota, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na ugotavljanje laži s kognitivno obremenitvijo. Kognitivna obremenitev je ena izmed metod, s katero lahko obremenimo naše miselne procese in spomin. Osredotočili smo se na kognitivno obremenitev v povezavi z odkrivanjem morebitnih lažnivcev pri preiskovanju kaznivih dejanj. Policisti in preiskovalci so večino svojega časa v stiku z osumljenci, pričami in žrtvami kaznivih dejanj, zato je komunikacija glavni element njihovega dela. Komunikacija jim omogoča, da od oseb, ki so bile vpletene v kaznivo dejanje, pridobijo čim več informacij. Intervjuvanje teh oseb pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. Velikokrat pride do tega, da intervjuvanec preiskovalcu laže. Lažnivcev ne odkrivamo le preko pozornega spremljanja besedne komunikacije, vendar je tu ključnega pomena neverbalna komunikacija. Zaradi ogromnega števila verbalnih in neverbalnih dejavnikov, ki kažejo, da oseba laže, imajo preiskovalci izredno težko nalogo. Odločili smo se, da predstavimo kako in s kakšnimi metodami lahko preiskovalci kaznivih dejanj učinkoviteje odkrivajo verodostojnost pričanja. V zaključnem delu gre za pregledno teoretično raziskavo o uporabnosti kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži. V prvem delu smo opisali komunikacijo (verbalno in neverbalno), spomin, laganje, ugotavljanje laži pri preiskovanju kaznivih dejanj, kognitivno obremenitev in kognitivni intervju. Poleg teoretične opredelitve smo za lažje razumevanje navedli tudi nekaj primerov iz prakse. V drugem delu smo pregledali nekaj tujih raziskav, preko katerih smo želeli prikazati učinkovitost kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, kognitivni intervju, kognitivne obremenitve, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 839; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (630,02 KB)

10.
Odkrivanje laži v preiskovalnih razgovorih
Anja Muc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o odrivanju laži v preiskovalnih razgovorih. Lažnivci so čez leta razvili nešteto strategij, ki jih danes nekateri uspešno uporabljajo v preiskovalnih razgovorih, da zavajajo preiskovalce. Čez leta je nastalo tudi kar nekaj študij, ravno z namenom odkrivanja teh strategij in izboljšanja policijskih sposobnosti za prepoznavo lažnivcev ter s tem prepoznavo njihovih prevar. V prvem delu diplomskega dela je zajeta kratka predstavitev pojma laganja in laži, kakšne vrste laži poznamo in zakaj ljudje sploh lažemo. V drugem delu je poudarek na strategijah osumljencev ter prepoznavi teh strategij (glede na verbalne in neverbalne znake), kakšni so znaki prevar in kako prepoznati prevaro v preiskovalnem intervjuju. Na koncu pa sta opisani še tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela ter njegove stopnje. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, katere so najbolj uporabljene strategije krivih osumljencev, kako prepoznati te strategije in kako k temu pripomoreta tehnika kognitivnega intervjuja in tehnika PEACE modela, razvita v Angliji. V zadnjem delu sledi primerjava dveh člankov na temo verbalnih in neverbalnih znakov laganja, z namenom, da odkrijemo, čim več strategij in njihovih znakov. Za tem pa bomo primerjali še dva članka: eden bo predstavljal uspešnost tehnike kognitivnega intervjuja in drugi uspešnost PEACE modela pri zasliševanju osumljencev (krivih ali ne).
Ključne besede: preiskovanje, intervju, kognitivni intervju, laganje, laži, odkrivanje laži, model PEACE, diplomske naloge
Objavljeno: 05.01.2018; Ogledov: 580; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (962,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici