Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Komuniciranje je del našega vsakdana. Skoraj si ne moremo predstavljati dneva, v katerem ne bi spregovorili niti ene besede ali bili udeleženi v vsaj enem pogovoru, ne glede na to, kako dolg ali kratek je. Ne komuniciramo pa zgolj z našimi besedami, temveč tudi z našim telesom in obrazom. Temu delu komuniciranja, ki ni vezan na besede, rečemo neverbalna komunikacija. Poleg najbolj očitne razlike med besedno oz. verbalno komunikacijo in nebesedno oz. neverbalno komunikacijo je mogoče zaznati, da slednjo ljudje velikokrat podcenjujejo. A ko pomislimo, kako suhoparne bi bile naše interakcije, če neverbalne komunikacije ne bi bilo oz. če bi bila pri vseh ljudeh identična, se naše stališče o njeni pomembnosti hitro spremeni. Neverbalni del komuniciranja je namreč tisti, ki ustvari prvi vtis, še preden oseba spregovori. Opazimo njihov slog hoje, držo telesa, položaj rok, glave itn. Ko pride do same interakcije pa neverbalna komunikacija ne izgubi svoje vloge, temveč ta postane še bolj relevantna. Tako pri osebi opazimo, ali nas gleda v oči ali vstran, ali je s telesom obrnjena proti nam ali stran od nas, ali med govorom veliko gestikulira ali skoraj nič itd. Še bolj zanimiva pa neverbalna komunikacija postane, ko nam pošilja drugačne informacije kot njena verbalna ekvivalenta. Pri osebi npr. zaznamo živčnost, čeprav nam je odgovorila, da je mirna, ko smo jo o tem povprašali; zaznamo žalost, čeprav nam je zagotovila, da je vse dobro. Pomembno vlogo pa neverbalna komunikacija ne nosi zgolj v ocenjevanju čustvenega stanja oseb, temveč tudi v odkrivanju laži. V njej se skriva veliko znakov oz. pokazateljev, ki lahko indicirajo na zavajanje oz. laganje, vendar je prepoznava le-teh zahtevna in je daleč od transparentne, kar bomo v nadaljevanju spoznali. Odkrivanje laži je tematika, ki ni zanimiva zgolj za laično javnost, temveč tudi za strokovno, še posebej v nekaterih poklicih, kjer odkrivanje laži lahko predstavlja ključ do uspeha. Eden izmed takih poklicev je poklic policista. Policisti vedno skušajo priti do konca primera in se prebiti do resnice, čeprav je le-ta nemalokrat obdana s preobilico laži. Kako uspešni so pri odkrivanju resnice, predvsem na podlagi neverbalne komunikacije, in kako se v tem primerjajo z laično javnostjo, bomo preučevali v tem zaključnem delu.
Ključne besede: detektorji laži in odkrivanje laži, nebesedno sporazumevanje, policija, policijsko zaslišanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 907; Prenosov: 133
Celotno besedilo (969,83 KB)

Opis: Diplomska naloga govori o besednih in nebesednih znakih zavajanja, o poligrafu ter o znanju policistov in laikov pri odkrivanju laži.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, zasliševanje, laganje, zavajanje, besedni znaki, nebesedni znaki, komunikacija, odkrivanje laži, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.06.2018; Ogledov: 1481; Prenosov: 306
Celotno besedilo (941,58 KB)

Opis: Zaključno delo se osredotoča na ugotavljanje laži s kognitivno obremenitvijo. Kognitivna obremenitev je ena izmed metod, s katero lahko obremenimo naše miselne procese in spomin. Osredotočili smo se na kognitivno obremenitev v povezavi z odkrivanjem morebitnih lažnivcev pri preiskovanju kaznivih dejanj. Policisti in preiskovalci so večino svojega časa v stiku z osumljenci, pričami in žrtvami kaznivih dejanj, zato je komunikacija glavni element njihovega dela. Komunikacija jim omogoča, da od oseb, ki so bile vpletene v kaznivo dejanje, pridobijo čim več informacij. Intervjuvanje teh oseb pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. Velikokrat pride do tega, da intervjuvanec preiskovalcu laže. Lažnivcev ne odkrivamo le preko pozornega spremljanja besedne komunikacije, vendar je tu ključnega pomena neverbalna komunikacija. Zaradi ogromnega števila verbalnih in neverbalnih dejavnikov, ki kažejo, da oseba laže, imajo preiskovalci izredno težko nalogo. Odločili smo se, da predstavimo kako in s kakšnimi metodami lahko preiskovalci kaznivih dejanj učinkoviteje odkrivajo verodostojnost pričanja. V zaključnem delu gre za pregledno teoretično raziskavo o uporabnosti kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži. V prvem delu smo opisali komunikacijo (verbalno in neverbalno), spomin, laganje, ugotavljanje laži pri preiskovanju kaznivih dejanj, kognitivno obremenitev in kognitivni intervju. Poleg teoretične opredelitve smo za lažje razumevanje navedli tudi nekaj primerov iz prakse. V drugem delu smo pregledali nekaj tujih raziskav, preko katerih smo želeli prikazati učinkovitost kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, kognitivni intervju, kognitivne obremenitve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2218; Prenosov: 244
Celotno besedilo (630,02 KB)

Opis: Pri preiskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj ima veliko vlogo tudi odkrivanje in ugotavljanje laži, kajti na podlagi ugotavljanja določenih resničnih ali neresničnih informacij lahko sklepamo o samem kaznivem dejanju, poleg tega imajo informacije, ki so bodisi resnične ali ne, velik pomen pri samem poteku preiskave. Ena izmed tehnik, ki lahko pripomore k učinkovitejšemu preiskovalnemu delu, tako na področju policijskega zaslišanja in informativnega pogovora, kot na področju odkrivanja laži, je tehnika nevro-lingvističnega programiranja, ki lahko omogoča učinkovitejše pridobivanje informacij v samem preiskovalnem postopku in morebiti tudi ugotavljanje in odkrivanje laži na podlagi očesnih premikov. Poleg tehnike NLP lahko kot orodje za odkrivanje laži uporabimo tudi ocenjevanje in vrednotenje verbalne ter neverbalne komunikacije in na podlagi informacij, ki jih pridobimo na podlagi določenega vedenja, lahko sklepamo ali je določena informacija verodostojna ali ne. Ker rezultati raziskav ne dajejo najbolj relevantne slike o tehniki NLP in na podlagi očesnih premikov ne moremo z gotovostjo sklepati ali nekdo laže ali ne, poleg tega ne obstaja noben nevtralni znak, na podlagi katerega bi lahko sklepali ali nekdo laže ali ne, ne moremo govoriti o objektivnosti tehnike NLP, pa vendar lahko služi kot orodje za iskanje ostalih dokazov, ki lahko vodijo do uspešnega zaključka raziskave. Podobno velja tudi za ugotavljanje laži na podlagi neverbalne komunikacije, kajti zaradi kompleksnosti človeškega vedenja, osebnih lastnosti ter vpliva okolja, ne moremo z gotovostjo trditi o verodostojnosti izjave, vendar lahko pa na podlagi določenih informacij, ki jih razberemo iz govorice telesa, usmerjamo preiskavo na tak način, ki vodi do uspešnih rezultatov.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, kazniva dejanja, preiskovanje, nevro-lingvistično programiranje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1796; Prenosov: 147
Celotno besedilo (608,70 KB)

Opis: Laž so naši predniki razvili iz potrebe po preživetju. Toda danes obstaja mnogo več razlogov zakaj se je poslužujemo in posledično tudi več oblik laži. Imajo pa kljub temu skupen izvor izražanja, ki ga ob primerni usposobljenosti lahko opazimo. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, osrednji element neverbalne komunikacije. Uvodni del diplomske naloge se osredotoča na laž. Našla sem razloge za laganje in razloge, zakaj je to težek proces. Zanimal me je tudi evolucijski razvoj laži. Osrednji del je namenjen ugotavljanju povezav med govorico telesa in poskusom prevare, predvsem, ali lahko prepoznamo laž z opazovanjem neverbalne komunikacije. V empiričnem delu sem želela izvedeti, ali policisti in preostali zaposleni na PP Novo mesto v svojem delovnem času opazujejo neverbalno komunikacijo, zlasti, ali je opazujejo z namenom odkrivanja goljufij.
Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, policijsko delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 2137; Prenosov: 409
Celotno besedilo (1,37 MB)