1. Negativno odklonsko vedenje mladoletnih oseb : diplomsko delo univerzitetnega študijaVanja Vodeb, 2016, diplomsko delo Opis: Ugotovili smo, da je za odklonskost večkrat kriva družba, v kateri mladoletna oseba preživi največ časa. To so lahko starši, skrbniki, sovrstniki, tolpa ali množica na splošno. Mladostniki naj bi se vedenja naučili s posnemanjem, identifikacijo z osebami, katerim želi biti podoben, izkušnjami ter s prilagajanjem okolici.
Za odklonsko vedenje mladostnika so značilne osebnostne lastnosti, ki jih delimo na konstitucijske in pa psihološke. Te lastnosti pripeljejo do različnih vzrokov, za odklonsko vedenje, katerih je v naši družbi mnogo: slaba čustvena stabilnost v družini, slabo ekonomsko stanje družine, preobremenjenost mladostnika, kar vodi v stres, različne mentalne bolezni, človeški naravni instinkti in drugi. Posebej smo obrazložili vzroke, ki so značilni za obdobje adolescence, saj se ravno takrat pojavlja največ kaznivih dejanj s strani mladoletnih oseb.
V obdobju od leta 2009 do 2015 se je zvrstilo skupaj 13. 543 zabeleženih kaznivih dejanj. Storjena so bila naslednja kazniva dejanja: uboj, umor, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posilstvo, spolno nasilje, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, pridobivanje oseb mlajših od 15 let, za spolne namene, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, tatvina, velika tatvina, rop, goljufija, izsiljevanje ter druga kazniva dejanja. Ugotovili smo, da je v zadnjih sedmih letih skupno število kaznivih dejanj padalo, s trendom pa smo napovedali, da naj bi leta 2016 število naraslo.
Ključne besede: odklonsko vedenje, kriminaliteta, mladostniki, mladoletniki, osebnostne značilnosti, preprečevanje, vzgojni ukrepi, vzgojni zavodi, prevzgojni domovi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 2854; Prenosov: 415
 Celotno besedilo (862,53 KB) |
2. Pregled institucionalnega okvirja za preprečevanje odklonskosti mladostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeMateja Šuštaršič, 2016, diplomsko delo Opis: Obravnava odklonskosti otrok in mladostnikov je za družbo zelo pomembna, saj so od njih odvisne prihodnje generacije in obstoj človeštva. Samo pravilen pristop v tretmaju odklonskosti bo v otroku vzbudil zaupanje, ki ga potrebuje za sodelovanje v vzgojnem programu, in tudi od njegovega sodelovanja je odvisno, ali se bo odklonsko vedenje odpravilo, ali bo z ravnanjem nadaljeval. Ne glede na to, da je govora o problematičnih otrocih, pa se vendar ne sme pozabiti na njihove psihične in fizične potrebe, četudi so nastanjeni v vzgojni ustanovi. Z bivanjem v vzgojnih institucijah se učijo tudi to, da ima vsak izmed nas tako pravice kot tudi dolžnost spoštovati pravice drugega.
V diplomski nalogi sem se osredotočila na institucionalno obravnavo, začenši s šolsko svetovalno službo, obravnavo na centru za socialno delo in v vzgojnih institucijah, kamor se namešča odklonske mladostnike. Zanimalo me je, ali se obravnava mladostnikov v mestu kaj razlikuje od obravnave mladostnikov na podeželju, kako mladostniki sprejemajo obravnavo, ali je za mladostnike v zavodih dobro poskrbljeno in koliko je povratništva med mladostniki. Naredila sem pregled vzgojnih institucij v Sloveniji, opravila pogovor s svetovalno službo v osnovni šoli in s strokovnim delavcem centra za socialno delo. Na kratko sem pregledala tudi statistične podatke z namenom ugotoviti, kateri vzgojni ukrepi so najpogosteje uporabljeni in ali se vrsta izrečenih vzgojnih ukrepov v zadnjih 15 letih kaj spreminja in kako.
Ključne besede: mladostniki, odklonsko vedenje, preprečevanje, vzgojni zavodi, stanovanjske skupnosti, prevzgojni domovi, mladinski centri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1547; Prenosov: 126
Celotno besedilo (576,63 KB) |
3. Družina kot faktor tveganja za razvoj odklonskega vedenja pri otrocih in mladostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeVesna Kartuš, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na družino, ki skozi primarno socializacijo svojim otrokom posreduje družbena pravila in vrednote. Družina s svojo klimo oblikuje otrokovo osebnost in razvija njihovo avtonomnost, s tem ko jim nudi čustveno podporo in občutek varnosti. Skozi teorijo navezanosti smo iskali odgovore, kako zgodnje izkušnje, ki potekajo v družini, oblikujejo otroka in ga za vedno zaznamujejo. V nalogi smo prikazali, da se pri ne-varno navezanih otrocih delovanje možganov razlikuje od varno navezanih otrok in so zato tudi bolj dovzetni za čustvene in vedenjske motnje. Starši so tisti, ki z neustreznim odnosom v ranem otroštvu povzročijo, da imajo otroci težave z uravnavanjem čustev in s tem postanejo bolj dovzetni za psihopatologijo. Psihofizično stanje starša in osebnostne značilnosti otrok pomembno vplivajo na odnos in na način navezanosti, ki se izoblikuje v diadi starš otrok. Z diplomsko nalogo smo želeli poudariti, da so značilnosti družine in vzgojni slog izredno pomembni dejavniki pri razvoju odklonskega vedenja otrok in mladostnikov.
Ključne besede: otroci, psihosocialni razvoj, odklonsko vedenje, družina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1560; Prenosov: 158
Celotno besedilo (514,14 KB) |
4. Ocena škodljivosti deviantnega vedenja policistov : primerjava mnenj med prebivalci in policistiAljaž Hölzl, 2016, diplomsko delo Opis: Ljudje imamo različne poglede na ravnanja ali dejanja posameznika. Nekaterim je nekaj, kar je kaznivo, moralno, spet drugim pa se ta stvar oziroma dejanje zdi nemoralno ali nesprejemljivo. Deviantna ravnanja imajo še večjo težo, če jih hote ali nehote izvršijo ljudje na pomembnih položajih ali uslužbenci javnega sektorja, med katere spadajo tudi policisti. Opravili smo raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kakšno mnenje imajo o različnih oblikah odklonskega vedenja policistov oni sami ter kaj si o tem mislijo prebivalci na območju Republike Slovenije.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili različne teme, ki se navezujejo na odklonsko vedenje. Kot prvo smo se za izhodišče dotaknili same legitimnosti policijskega dela ter javnega mnenja, kasneje pa smo predstavili dve zelo pomembni temi v policijski organizaciji, in sicer etiko in integriteto, kjer smo podrobneje opisali tudi moralo, norme ter vrednote policijskega dela. Poleg tega smo podrobneje opisali oziroma predstavili našo glavno temo, odklonsko vedenje policistov, kamor smo vključili tudi korupcijo ter policijsko subkulturo. Za konec pa smo opravili še pregled glavnih raziskav o korupciji in integriteti v Sloveniji.
Empirični del predstavlja raziskavo, v katero smo vključili policiste in prebivalce Republike Slovenije. Za vzorec policistov smo uporabili predhodne podatke, medtem ko smo za prebivalce izvedli identično spletno anketo. Ta je zajemala štirinajst oblik odklonskega vedenja policistov, pri katerih smo zastavili tri podvprašanja. Ugotovili smo, da policisti v večji meri, napram prebivalcem, ocenjujejo opisana dejanja kot zelo resna, neprimerna in nevarna ter menijo, da bi jih kot taka ocenili tudi kolegi na njihovi policijski postaji, medtem ko prebivalci menijo, da policisti v njihovem kraju danih primerov ne bi šteli kot zelo resne. Prav tako so prebivalci mnenja, da večina policistov nikakor ne bi prijavila kolega, ki bi ravnal na opisan način, vendar odgovori policistov kažejo drugačno zgodbo.
Ključne besede: policija, policisti, etika, integriteta, kodeks policijske etike, odklonsko vedenje, korupcija, policijska subkultura, javnost, javno mnenje, stališča, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1466; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,14 MB) |
5. FENOMEN HIKIKOMORI - SOCIALNI UMIK MLADINE NA JAPONSKEMNino Flisar, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti lastnosti, vidike in percepcije fenomena hikikomori (socialni umik mladih na Japonskem), ki povzročajo težave pri znanstvenem raziskovanju. S primerjalno analizo smo ugotovili, da ta socialni pojav nima širše sprejete splošne definicije. Obstajata dve pomembnejši opredelitvi, ki sta osnova za številne izpeljave, ki omogočajo operativno označitev fenomena za posamezne raziskave. Pri diskurzivni analizi fenomena smo potrdili pomembno vlogo posameznih diskurzov (medijskega, javnosti, znanstvenega in uradnega) pri pojmovanju in oblikovanju percepcije fenomena v strokovni in drugih javnostih. V primerjalni analizi obstoječih metodoloških pristopov k fenomenu smo ugotovili prevlado kvalitativnih metod, ob tem pa zaznali zagate pri metodoloških pristopih k raziskovanju, ki jih povzroča nedostopen predmet proučevanja. V pregledu teorij razlag fenomena hikikomori smo ugotovili, da prevladujejo pristopi, ki vidijo temeljne razloge za socialni umik v socialno-ekonomskih okoliščinah, predvsem strukturnih spremembah v sodobni japonski družbi, pri čemer naj bi bil socialni umik posledica več vzrokov, ki so medsebojno povezani ali celo pogojeni. Tezo o kulturni specifičnosti fenomena hikikomori smo potrdili, na formalni ravni gre nedvomno za fenomen, ki je kulturno specifičen za Japonsko, pri čemer pa je treba opozoriti na strukturno sorodne pojave v drugih družbah.
Ključne besede: hikikomori, socialni umik mladine, sodobna japonska družba, odklonsko vedenje, kulturno specifičen fenomen, diskurzivna analiza, sociologija mladine
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 1908; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,06 MB) |
6. Odklonska vedenja mladih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloJožica Tomelj, 2014, diplomsko delo Opis: Za odklonsko vedenje otroka, mladoletnika, ne moremo iskati vzroka samo v njem in ga identificirati kot negativno osebo, pač pa je potrebno narediti celotno sliko njegove družine, okolja, šole oz. vse okoliščine, ki so ga pripeljale do kršitve družbenih norm. V kolikor želimo otroku pomagati pri odraščanju in v samem obdobju adolescence moramo zelo dobro poznati njegovo osebnost in glede na to izbrati primeren način komunikacije in pomoči. Nemalokrat starši zaradi svoje preobremenjenosti, alkoholizma in nasilnega življenja ne opazijo, da jih nekdo potrebuje, da jih ves čas s svojim vedenjem opozarja, pač pa otroka enostavno ignorirajo, nočejo in niti ne želijo prisluhniti njihovim težavam, pač pa zanje krivijo druge, pomoč strokovnih služb pa odklanjajo ne le zaradi sramu, ampak so prepričani da tovrstne probleme lahko rešijo sami znotraj družine. Šola kot institucija, v kateri otrok preživi največ časa, nekaj časa opozarja na otrokovo vedenje in poskuša s pomočjo staršev reševati problem, v kolikor pa ni hitrega rezultata, otroka negativno klasificirajo in njegovo vedenje samo še kaznujejo ali pa celo prosijo starše za prepis na drugo šolo.
V diplomski nalogi sta predstavljena dva primera oseb, ki sta v enakem starostnem obdobju storila zelo hudo kaznivo dejanje ter nadalje potek izvrševanja kazenske sankcije. Natančno sem proučila oba spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani in ju med seboj primerjala. Glede na sam potek izvrševanja kazenskih sankcij so imele močan vpliv družina, vzgojne, zdravstvene in socialne službe. Že ob prvem pojavljanju odklonskega vedenja otroka, so skoraj v celoti zatajile družina, šola in socialne službe. Iz primerov je razvidno, da v kolikor ni sklenjen dobro organiziran krog med družino šolo in strokovnimi službami, je realno skorajda nemogoče pričakovati napredek. Pri tem je zelo pomembna profesionalnost strokovnih služb, saj v nasprotnem primeru, kot se je zgodilo pri osebi A ne bo napredka, ampak bo mladoletnik nadalje razvijal svoj kriminalni stil.
Ključne besede: mladi, odklonsko vedenje, prestopništvo, mladoletniško prestopništvo, preprečevanje, kazenske sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 3337; Prenosov: 423
Celotno besedilo (381,84 KB) |
7. Odklonsko vedenje policistov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloJasmina Kolednik, 2012, diplomsko delo Opis: Policija je državni organ, ki ima pomembno funkcijo pri zagotavljanju in ohranjanju miru in varnosti v državi. Za izvrševanje te pomembne funkcije pa potrebuje posebna pooblastila. Policija je ena najštevilnejših in najbolje opremljenih vladnih agencij, ki lahko proti posamezniku uporabi tudi silo. Prav zato je proučevanje odklonskega vedenja zelo pomembno, kajti situacije, v katerih posredujejo policisti, lahko privedejo do prekoračitve njihovih pooblastil.
Odklonsko vedenje je prepoznavno po agresivnosti, brutalnosti, nasilju, mobbingu idr. Vzrok za nastanek odklonskega vedenja so lahko različni dejavniki, kot so stres, predsodki, policijski cinizem, socialno spodkopavanje. Takšno vedenje je lahko prepoznavno kot spolno nadlegovanje, korupcija, ustrahovanje, agresivno in nasilno vedenje. Kot zloraba policistovega položaja ali pooblastil se upošteva vsako ravnanje, ki ogrozi ali bi lahko ogrozilo zmožnost korektnega, doslednega in nepristranskega opravljanja policijskih nalog ter ima namen osebne koristi.
Namen diplomskega dela je proučevanje odklonskega vedenja policistov. Predstavljeni bodo odklonski pojavi, ki se pojavljajo pri delu policistov, kot so: policijska korupcija, vrste policijske korupcije, agresivno vedenje, nasilje in ustrahovanje na delovnem mestu, spolno nadlegovanje, posledice le-tega ter njihovo upravljanje.
Ključne besede: policija, policisti, odklonsko vedenje, korupcija, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, preprečevanje, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 2717; Prenosov: 356
Celotno besedilo (495,30 KB) |
8. Psihopatologija in odklonskost pri motnjah navezanosti : magistrsko deloKarmen Jereb, 2012, magistrsko delo Opis: Navezanost pomeni način vedenja in čutenja, ki otroku omogoča stik s starši ter mu zagotavlja, da bodo starši vedno poskrbeli zanj. Na ravni posameznika govorimo o tipu ali stilu navezanosti, ki določa v katere smeri se bo razvijala njegova osebnost. Ta razvoj ni samo psihološki: celo povsem organske sposobnosti regulacije čustev v možganih so neposredno odvisne od psihobiološke uglašenosti med otrokom in starši. Če uglašenosti ni, se te strukture pri otroku ne bodo razvile.
Organizacija možganov pri varno in nevarno navezanih posameznikih se razlikuje, kar pojasni tudi večjo dovzetnost ne-varno navezanih posameznikov za psihopatologijo in s stresom povezane duševne motnje. Iz čustvenega vzorca odnosov v družini lahko prepoznamo, kakšna je afektivna dinamika sistema in kateri afekti so regulirani s pomočjo patoloških oblik vedenja in odnosov. S sledenjem afekta preko prenosa patoloških vzorcev odnosov, skozi oblike navezanosti, popačene spomine in specifično emocionalno dinamiko odnosov, lahko ugotovimo, kateri temeljni afekt v sistemu še nima normalnega dostopa do zavesti in ne more vstopiti v obvladljivo emocionalno dinamiko sistema odnosov.
Raziskave so pokazale, da se stili navezanosti medgeneracijsko prenašajo in so relativno trajni. Najpomembnejše odkritje teorije navezanosti in nevropsihologije je, da so ti procesi vedno nezavedni in da predstavljajo v telo vpisan in vgrajen temelj kasnejšega vedenja, doživljanja, čutenja in delovanja. Preoblikovanje navezanosti v varno, in prepoznavanje temeljnega afekta, prekine sicer avtomatični medgeneracijski prenos ne-varne navezanosti, zlorab in travm, pomeni pa globinsko preoblikovanje relacijske dinamike.
Ključne besede: navezanost, motnje navezanosti, duševne motnje, odklonsko vedenje, psihopatologija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 3647; Prenosov: 961
Celotno besedilo (385,90 KB) |
9. Socializacija deviantnih otrok in mladostnikov : diplomsko deloKarmen Cigoj, 2010, diplomsko delo Ključne besede: otroci, mladostniki, vrstniki, odklonsko vedenje, deviantnost, socializacija, vzgojni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.07.2010; Ogledov: 3247; Prenosov: 505
Celotno besedilo (341,30 KB) |
10. |
