Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temo diplomskega projekta smo si izbrali z razlogom, da podrobneje spoznamo strategije in sam potek promocijskih dogodkov. Izbrali smo si družbo Hit, d. d., s katero smo že bili seznanjeni, zlasti z igralniško zabaviščnim centrom Mond. Okvirno smo poznali potek izvajanja promocijskih dogodkov v družbi, želeli pa smo jih še podrobneje spoznati. Te smo želeli primerjati s primerljivim igralniško zabaviščnimi centri v družbi in ugotoviti, kakšna je njuna uspešnost pri izvajanju promocijskih dogodkov. Edini primerljivi igralniško zabaviščni center je Korona, katerega strategije in potek promocijskih dogodkov smo podrobneje analizirali ter ocenili njihovo uspešnost. Naleteli smo na problem, ki je nastal pri podatkih igralniško zabaviščnega centra Mond iz leta 2012, saj so ti zaradi pripojitve k družbi Hit, d. d. in notranje reorganizacije nepopolni in ne vsebujejo uspešnosti izvedenih dogodkov. Iz tega razloga je primerjava uspešnosti med igralniško zabaviščnim centrom Korono in igralniško zabaviščnim centrom Mond potekala s podatki iz leta 2013, primerjali pa smo tudi uspešnost promocijskih dogodkov igralniško zabaviščnega centra Korone iz leta 2013 z letom 2012. Druga težava pri analiziranju igralniško zabaviščnih centrov je v starejših podatkih, saj zaradi občutljivosti poslovnih skrivnosti novejši niso bili na voljo. Skušali smo dokazati trditev, da se strategije promocijskih dogodkov v družbi Hit, d. d., razlikujejo glede na trg, na katerem njihovi trženjski strokovnjaki izvajajo promocije. Hipoteza ne drži, saj smo ugotovili, da se strategije ponavljajo in izvajajo na vseh trgih enako. Ugotovili smo, da morajo biti strategije in cilji dosledno sestavljeni. Lahko se razlikujejo na trgu, na katerem družba izvaja promocijski dogodek, še natančneje pa jih mora prilagoditi ciljni skupini in ljudem, ki ta dogodek obiščejo. Pri izvajanju strategije na določenem trgu, morajo tržniki poznati kulturo ciljne skupine in odziv odjemalcev ter ponudbo družbe prilagoditi temu, kar si ti želijo in jo predstaviti na način, da bo za njih zanimiva. Izvajanje promocijske dejavnosti turistične narave mora vsebovati elemente, ki so značilni za trženje storitev. Ker igralniški turizem uvrščamo med storitvene dejavnosti, se moramo poglobiti v trženje storitvenih ponudb. Tukaj je zelo pomembna teorija storitvenega cveta, ki razlaga, da mora vsaka storitev, ki je jedro poslovanja, vsebovati dodatne dopolnilne storitve, s katerimi povečamo ponudbo. Informiranje strank je pri izvajanju promocijskih dogodkov ključnega pomena, saj nekatere stranke s ponudnikom prvič vzpostavijo stik na organiziranem promocijskem dogodku. Raziskali in predstavili smo postopek izvajanja promocijskih dejavnosti, najprej s teoretičnega vidika, nato pa še na praktičnem primeru družbe Hit, d. d., in sicer z orisom izvajanja promocijskih dogodkov igralniško zabaviščnega centra Korona in igralniško zabaviščnega centra Mond. S pomočjo podatkov, ki smo jih prejeli, smo presojali uspešnost promocijskih dogodkov v vsakem igralniško zabaviščnem centru posebej. Podatke o uspešnosti smo pridobili na način, da smo podatek, koliko ljudi je z letakom ugodnosti iz določenega promocijskega dogodka obiskalo igralniško zabaviščni center, delili s številom podeljenih letakov na samem promocijskem dogodku. Ugotovili smo, da je uspešnost promocijskih dogodkov nad zastavljenim ciljem uspešnosti družbe.
Ključne besede: Hit, Mond Korona, promocijski dogodki, mednarodni trg, odjemalci, tržnik
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 1492; Prenosov: 48
Celotno besedilo (869,82 KB)

Opis: Trženje med organizacijami, za kar se pogosto uporablja tudi izraz ,,industrijsko trženje'', je značilno trženje znotraj panoge preko geopolitičnih mej. Značilnosti panožnih odjemalcev v trženju med organizacijami je torej nad pomenom geopolitičnih mej in to z močno panožno pripadnostjo. Značilnost trženja med organizacijami je povezanost dobaviteljev in odjemalcev v reprodukcijske verige, njihovo medsebojno odvisnost, dolgoročno in globoko povezanost ter sorodnost ciljev. (Tavčar 2000, 37). Vzpostavljanje marketinških poti zahteva visoke vložke zagonskega kapitala in ko so vzpostavljene so precej toge. Zahtevajo tesne odnose med dobavitelji in odjemalci, prisotnih je manj večjih kupcev. Na nakup običajno vpliva večje število vpletenih akterjev s celotne verige, tako po funkciji kakor po strokovnosti. Trženje je na višji strokovni ravni in ga lahko opravljajo samo usposobljeni zastopniki ali predstavniki (Kotler 1998, 207). V trženju med organizacijami se uporabljajo različne ravni marketinških poti. Zaradi kompleksnosti proizvoda (sistema), katerega je delež nematerialnih sestavin dosti večji, je potreba po direktnih, enostavnih marketinških poteh. Ekskluzivna distribucija in s tem neposredni vpliv, obvladovanje in pregled je neizogiben. Identificirati je mogoče štiri glavna področja vpliva na odločitev nakupa organizacije in sicer, notranji vplivi, zunanji vplivi, individualni vplivi in vrsta odnosov (Fill 2011, 75). Prav gradbena panoga je bila v zadnjem obdobju na velikem prepihu in preizkusu. Predvsem na domačem, Slovenskem trgu. Dejansko so preživeli in obstali samo tisti, ki so se znali ustrezno in hitro prilagoditi novim razmeram in zahtevam. Trg se je zelo hitro spremenil in tisti, ki so vztrajali in se prilagodili, so ostali. Po napovedih bo krizni krč v EU popustil v nekaj letih in takrat se lahko pričakujejo normalnejše razmere v gradbeništvu. Zaradi staranja prebivalstva so v ospredju predvsem gradnje domov za starejše. Še večji poudarek se bo polagal na energetsko učinkovitost, izbiro materialov in tehnologij. Prav tako moramo biti tudi pozorni na vse vrste preseljevanja prebivalstva. Predlagana tema magistrskega dela podrobneje obravnava marketinške poti in načine ponujanja produktov in storitev (sistemov), njihov razvoj in povezovanje v bodočnosti za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje, ki bo prinašala željeno dodano vrednost. Višjo dodano vrednost pridobijo proizvajalci, v tem primeru gradbena podjetja, z višjim zaznanim zadovoljstvom in lojalnostjo odjemalcev. V tem primeru za naročnika, kakor za investitorja in končnega uporabnika.
Ključne besede: tržna pot, medorganizacijsko trženje, načrtovanje tržnih poti, proizvajalci gradbenih modularnih enot, odjemalci gradbenih modularnih enot
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Podjetja v današnjem poslovnem svetu stremijo k temu, da so v središču njihove pozornosti dobičkonosni odjemalci. Učinkovit in celovit menedžment odnosov z odjemalci (v nadaljevanju CRM) v podjetjih predstavlja ključen del strategije k odjemalcem usmerjenega podjetja. Povezanost med uporabo CRM in dobičkonosnostjo podjetij predstavlja glavno temo magistrske naloge, v kateri smo raziskali stanje na področju uporabe CRM v slovenskih podjetjih iz predelovalnih dejavnosti. Podjetja iz predelovalnih dejavnosti smo izbrali zato, ker so ta večinski predstavnik slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva in tekmujejo na globalnem trgu. Rezultati raziskave so tako postavljeni v mednarodni kontekst in uporabni za morebitne primerjave. V magistrski nalogi smo razložili koncept CRM, njegov zgodovinski razvoj in strukturo. Najprej smo natančno opisali štiri faze načrtovanja in izbire informacijske tehnologije CRM ter nato tri faze uvedbe in upravljanja informacijske podpore CRM. Predstavili smo analitični CRM, ki predstavlja zajemanje, skladiščenje in analiziranje podatkov o odjemalcih, in operativni CRM, ki predstavlja celovito avtomatizirano izvajanje aktivnosti z odjemalci na področjih osebne prodaje, podpore odjemalcem in podpore prodaji. Raziskali smo opredelitve uspešnosti poslovanja podjetja in načine merjenja uspešnosti poslovanja podjetja. Posebej smo proučili kazalnik uspešnosti »dobičkonosnost podjetja« in navedli študije o njegovi povezanosti s CRM. V empirični raziskavi smo izhajali iz podatkov o skupni dobičkonosnosti 500 po poslovnih prihodkih v letu 2014 največjih podjetij iz predelovalnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je med njimi 398 podjetij, ki v obdobju 2010−2014 niso imela skupne izgube, torej so v tem obdobju izkazovala čisti dobiček in so predstavljala podmnožico dobičkonosnih podjetij. Izvedli smo zbiranje podatkov z uporabo spletnega vprašalnika in pridobili informacije o uporabi CRM, področjih uporabe CRM, izvajanju aktivnosti CRM, ki smo jih prej prepoznali s fokusno skupino, in deležu stroškov za izvajanje marketinških aktivnosti v prihodkih podjetja. V magistrski nalogi smo potrdili obstoj povezave med uporabo CRM in dobičkonosnostjo slovenskih podjetij iz predelovalnih dejavnost. Hkrati smo potrdili tudi obstoj povezave med številom področij uporabe CRM in dobičkonosnostjo podjetij med številom področij uporabe CRM in deležem stroškov za izvajanje marketinških aktivnosti v prihodkih podjetja.
Ključne besede: menedžment odnosov z odjemalci, CRM, marketing, dobičkonosnost, predelovalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2467; Prenosov: 244
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pomen pospeševanja prodaje za uspeh podjetja. Najprej sem pospeševanje prodaje obravnavala teoretično, v nadaljevanju pa tudi praktično na primeru podjetja Sadjarstvo Mirosan d. o. o. Pospeševanje prodaje pokriva pestro število kratkoročnih orodij za spodbujanje porabniških trgov, trgovine in prodajnega osebja same organizacije. Nove tehnologije, razvoj, nasičenost trga z izdelki in boj za pozornost povzročajo zmedo v prepričanjih in obnašanju obstoječih in potencialnih odjemalcev. Zaradi tega je tako zelo pomembno skrbno načrtovanje ciljev in metod pospeševanja prodaje. Tega se zavedajo tudi v podjetju Sadjarstvo Mirosan d. o. o., kjer že uporabljajo veliko različnih metod pospeševanja prodaje, v prihodnje pa bodo to področje marketinškega spleta še nadgradili.
Ključne besede: pospeševanje prodaje, marketinški splet, trgovina, odjemalci, Sadjarstvo Mirosan d.o. o.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 252
Celotno besedilo (3,03 MB)

Opis: Živimo v času nove ekonomije, v katerem postajajo za podjetja na področju trženja vedno bolj pomembne blagovne znamke in njihovo vrednotenje. Pomen blagovnih znamk se je v zadnjem desetletju izjemno povečal, saj odjemalci večinoma ne kupujemo več izdelkov, temveč blagovne znamke. Lastne blagovne znamke predstavljajo trgovskim podjetjem priložnost, da si povečajo dobiček, ugled in tudi pogajalsko moč do proizvajalcev. Prvi izdelki s trgovinsko blagovno znamko so se v Evropi pojavili že konec 19. stoletja. Na področju prehrambnih izdelkov pa je trgovinska blagovna znamka doživela večji razmah šele po drugi svetovni vojni. Večina izdelkov s trgovinsko blagovno znamko je v Sloveniji na drugi razvojni stopnji, kar pomeni, da želijo trgovska podjetja privabiti odjemalce predvsem z zagotovitvijo ugodnega razmerja med ceno izdelka in njegovo kakovostjo. Ker pa na uspeh trgovinske blagovne znamke vpliva tudi njena prepoznavnost pri odjemalcih, sem v diplomskem delu poskušala ugotoviti, ali odjemalci poznajo in kupujejo trgovinske blagovne znamke prehrambnih izdelkov podjetij Spar, Marcator, Tuš, Hofer in Lidl. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V prvem delu so najprej predstavljena teoretična izhodišča o različnih opredelitvah in vrstah blagovnih znamk, njihovih funkcijah, vrednosti in pravni zaščiti, navedenih pa je tudi deset karakteristik svetovno najmočnejših blagovnih znamk. Sledi opredelitev trgovinske blagovne znamke in njen razvoj, prednosti in slabosti trgovinske blagovne znamke ter predstavitev trgovinske blagovne znamke na slovenskem trgu in motivov odjemalcev za nakup izdelkov s trgovinsko blagovno znamko. V empiričnem delu naloge pa so predstavljene trgovinske blagovne znamke podjetij Spar, Mercator, Tuš, Hofer in Lidl, raziskovalni vzorec, metodologija in interpretacija rezultatov raziskave. Z raziskavo, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, sem ugotovila, da je prepoznavnost trgovinskih blagovnih znamk prehrambnih izdelkov pri odjemalcih zelo velika. Odjemalci se vedno pogosteje odločajo za nakup tovrstnih izdelkov, najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nakup, pa ni cena, temveč kakovost izdelkov.
Ključne besede: Blagovna znamka, funkcije blagovne znamke, vrednost blagovne znamke, trgovinska blagovna znamka, odjemalci
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1631; Prenosov: 308
Celotno besedilo (2,07 MB)