| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike pri ugotavljanju poslovnega izida po SRS in za potrebe davčnega obračuna
Tamara Žabot, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega projekta je prikazati povezavo in razlike poslovne in davčne bilance teoretično in tudi praktično, na primeru Podjetja X. V teoretičnem delu najprej spoznamo poslovno in davčno bilanco, zakonske podlage ter kako ugotavljamo prihodke in odhodke podjetja. Diplomski projekt daje poseben poudarek davčnim predpisom, ki nam kažejo kakšne spremembe morajo podjetja opraviti pri določenih postavkah, da so podatki primerni za davčno bilanco. V praktičnem delu najprej predstavimo Podjetje X, čigar podatki so uporabljeni za prikaz sprememb postavk. V zaključku naloge smo se na podlagi teoretičnih osnov lotili korekcije prihodkov in odhodkov ter davčne osnove. Za konec smo izdelali davčno bilanco.
Ključne besede: poslovna bilanca, davčna bilanca, prihodki, odhodki.
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 28; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo in njihov vpliv na poslovni izid
Gašper Krulc, 2017, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo in njihov vpliv na poslovni izid. Nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo lahko ob nezadostnem poznavanju zakonodaje in predpisov predstavljajo past za številna podjetja, ki se soočajo z nakupi le-teh. Ob nepravilni davčni obravnavi nakupov blaga in storitev za neposlovno rabo lahko pride do nepravilnosti in napak, ki lahko negativno vplivajo na poslovni izid podjetja. V primeru davčnih inšpekcij, ki ugotovijo nepravilnosti, pa lahko to pomeni tudi denarno kazen in kratenje dobrega imena podjetja. Da lahko pravilno (davčno) obravnavamo nakupe blaga in storitev za neposlovno rabo, pa je potrebno dobro poznavanje osnov računovodstva. Zato je predmet obravnave na začetku diplomskega dela računovodski in davčni vidik obdavčitve pravnih oseb, kjer je skozi ta dva vidika opredeljeno kaj je predmet obdavčitve pravnih oseb, kateri zakoni pridejo v poštev pri tovrstni obravnavi, katere so dolžnosti pravnih oseb z davčnega in računovodskega vidika in opredelitev poslovnega izida. Prav tako sta v tem poglavju obravnavni in opredeljeni davčna in poslovna bilanca ter davčna in davčno-bilančna politika podjetja. V naslednjem poglavju so predmet obravnave odhodki, kjer je na podlagi zakonov opredeljeno kateri odhodki so davčno priznani, kateri so davčno nepriznani in kateri so delno davčno priznani. V nadaljevanju sledi razlaga davčne obravnave nakupov blaga in storitev za neposlovno rabo z vidika Zakona o davku na dohodek pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). V sklepnem delu diplomske naloge pa je predstavljeno in davčno obravnavano pet konkretnih primerov nakupov blaga in storitev, za katere se podjetja pogosto odločajo.
Ključne besede: neposlovna raba, odhodki, davčna obravnava, dobiček, izguba
Objavljeno: 22.10.2018; Ogledov: 419; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Javnofinančni vidiki intenzivnih nasadov jagodičja in primerjava z Republiko Hrvaško
Anja Ošina, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi proučujemo in analiziramo davčno ureditev dohodkov kmetov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. V okviru raziskovanega področja sem posebno pozornost namenila tudi obdavčitvi dohodkov iz intenzivnih nasadov jagodičja. V letu 2017 je v veljavo stopilo veliko sprememb, ki obravnavajo navedeno področje. Sprememba Zakona o dohodnini in Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, kot osnovne pravne podlage je pustila svoj pečat. Kmetom je dana možnost izbire, na kakšen način želijo, da so njihovi prihodki obravnavani z vidika dohodnine. S spremembo zakonodaje, je ta možnost še povečana. Ukinjen je prag 7. 500,00 €, ki je bil določen za obvezno ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Od letošnjega leta dalje, lahko kmetje prosto izbirajo ali želijo obdavčitev dohodkov na podlagi katastrskega dohodka ali na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. Davčna ureditev na Hrvaškem je sicer podobna slovenski, vendar s pomembnimi razlikami. Izpostavila bi predvsem posebne podpore, ki jih v obliki davčnih olajšav država namenja ogroženim področjem. Davčne olajšave se raztezajo od občutnega znižanja davčne osnove, do popolne oprostitve plačila davka na teh področjih. Ureditev davka na dodano vrednost pri kmetijah, je še eno področje, ki ga obravnavam v okviru magistrske naloge. Ker sta obe državi članici EU, je področje davka na dodano vrednost urejeno precej podobno.
Ključne besede: kmetijska dejavnost, davek, katastrski dohodek, dejanski prihodki in odhodki, DDV
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 525; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (762,83 KB)

4.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM IN V SRBIJI
Klavdija Dvanajščak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili davčno osnovo davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Opredelili smo zakon, ki davčno osnovo v posamezni državi določa in jo oblikuje. Najprej smo pogledali in opisali posamezne določbe, slovenskega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se nanašajo na davčno osnovo, oziroma, ki jo oblikujejo. Nato smo opisali in povzeli še posamezne določbe hrvaškega in srbskega zakona, ki določa davčno osnovo davka od dohodka pravnih oseb. Davčno osnovo smo opredelili, tako kot jo opredeljuje zakon, ki določa davčno osnovo v posamezni državi. Pojasnili smo tudi posamezne člene zakonov, ki vplivajo in oblikujejo davčno osnovo. Podali smo tudi mnenja in primere različnih avtorjev. Nenazadnje pa smo posamezne določbe vseh treh zakonov tudi kritično ovrednotili in podali naše mnenje. Najpomembnejši del naloge je torej primerjava vseh treh zakonov med seboj, v delu ki se nanaša na davčno osnovo, in naše podano mnenje o posameznih členih zakona. S tem, ko poznamo posamezne postavke v zakonu, ki vplivajo na davčno osnovo, lažje sprejemamo določene odločitve, kot je na primer v kateri primerjani državi poslovati. Vsak davčni zavezanec se sreča z določanjem davčne osnove, zato mora poznati zakonske določbe o tem kako jo oblikovati. Kaj je dovoljeno in kaj ne. Ločiti je potrebno kako se posamezne postavke pripoznajo in vrednotijo v skladu z računovodskimi standardi in med pripoznanjem teh postavk po davčni zakonodaji. Torej ugotavljamo ali se prihodki izkazujejo vsi med davčnimi prihodki ali so mogoče nekateri izvzeti iz davčne osnove po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Prav tako se ugotavlja ali so vsi odhodki ugotovljeni po računovodskih standardih tudi davčno priznani odhodki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Ali pa niso davčno priznani in se morajo izvzeti iz davčne osnove, s tem pa se davčna osnova poveča. S poznavanjem zakonodaje lahko sprejemamo pravilne odločitve, katerih namen je davčna optimizacija.
Ključne besede: davčna osnova, davek od dohodka pravnih oseb, davčno priznani prihodki, davčno priznani odhodki
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1780; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
VPLIV IZBIRE PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE NA OBDAVČITEV ODVETNIKA
Nejc Miložič, 2016, magistrsko delo

Opis: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojen poklic. Skladno z zakonom o odvetništvu lahko odvetnik opravlja dejavnost v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. V magistrski nalogi sem predstavil pravnoorganizacijske oblike v katerih se lahko izvaja odvetniška dejavnost, hkrati pa sem se osredotočil predvsem na davčni vidik opravljanja odvetniške dejavnosti v posamezni pravnoorganizacijski obliki. Nadalje sem opisal zakonske novosti, ki so iz davčnega vidika aktualne za opravljanje odvetniške dejavnosti. Želja vsakega podjetnika in tudi odvetnika je v maksimiranju zaslužka, zato sem skozi izračune in primerjavo želel najti pravnoorganizacijsko obliko, ki je za odvetnika najugodnejša. Ugodnost izbire pravnoorganizacijske oblike je podvržena večim dejavnikom, zato je določena oblika za odvetnika enkrat ugodnejša, drugič pa manj ugodna.
Ključne besede: odvetnik, davek, dohodnina, pravnoorganizacijska oblika, prihodki, odhodki, davčna osnova, zavezanec
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 2646; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (794,98 KB)

6.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV PRI OBDAVČITVI DOHODKA IZ DEJAVNOSTI
Iris Plečko, 2016, magistrsko delo

Opis: Poenostavljeno zakonsko ureditev dohodka iz dejavnosti, ko lahko fizične osebe z dejavnostjo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je do 31.12.2012 poznalo premalo davčnih zavezancev, zaradi česar ta ureditev ni bila izkoriščena, kot bi lahko bila. Zakonodaja je bila precej neprijazna, saj je bila omogočena le tistim, ki so imeli prihodke pod 42.000 EUR letno in niso zaposlovali delavcev. Ovira so bili še normirani odhodki v višini samo 25 % ustvarjenih prihodkov (razen v treh primerih 70 %). Prihodki davčnih zavezancev so se upoštevali po načelu plačane realizacije. Ovira je bil tudi zapleten postopek akontiranja, ki je bil vezan na to, od koga je davčni zavezanec prejel izplačilo. Podatki iz napovedi in obračunov davčnega odtegljaja so se prenesli še v letno odmero dohodnine. Po 1.1.2013 davčni zavezanci za preteklo davčno leto oddajajo davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in lahko upoštevajo normirane odhodke v višini 70 % (po 1.1.2015 pa kar 80 %) prihodkov. Njihovi prihodki se upoštevajo po načelu zaračunane realizacije. Ker se dohodek iz dejavnosti ne všteva več v letno odmero dohodnine, je kot posledica tega postala večja fleksibilnost pri odločitvah zavezancev glede načina ugotavljanja davčne osnove in možnost vsakoletne spremembe z označbo v davčnem obračunu. S 1.1.2013 je povišan limit na 50.000 EUR prihodkov letno. Prav tako so poenostavljeni administrativni postopki, prepoznavnost te ureditve med davčnimi zavezanci se je v letu 2013 povečala na 14,35 % in v letu 2014 na 19,07 %. Glede na to, da bi se za to ureditev od 1.1.2013 naprej lahko odločilo okrog 79 % davčnih zavezancev, je bil odstotek tistih, ki so se za to ureditev odločili, še vedno nizek. Ko je bil s 1.1.2015 (zraven osnovnega limita 50.000 EUR) limit pod točno določenimi pogoji povišan na 100.000 EUR, se je v letu 2015 za normiranstvo odločilo 27,02 % zavezancev, po prvem četrtletju 2016 pa 31,62 %, a še vedno manj od pričakovanj. Pri analizi davčne obveznosti glede na prihodke, kot izhaja iz podatkov iz davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015, postane slika nizkega odstotka normirancev bolj jasna. Efektivna obdavčitev normirancev je od 1.1.2015 naprej 4,00 % glede na ustvarjene prihodke, kar bi naj bilo ugodno. Ko pa se analizira obdavčitev tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, je odstotek povprečne efektivne obdavčitve z akontacijo dohodnine za leto 2015 le 1,00 % glede na njihove prihodke. Glede na to, da se večina tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, preživlja s tem dohodkom, je ta ugotovitev pravzaprav zaskrbljujoča. Zato je potrebno poostriti nadzor davčnega organa nad obema načinoma ugotavljanja davčne osnove. To pa ne bo možno brez dodatnega zaposlovanja pri Finančni upravi RS. Premalo zaposlenih v kontroli in inšpekciji ne more vršiti takšnega nadzora, kot bi bil potreben nad trenutno 98.317 dejavnostmi fizičnih oseb (podatek na dan 31.3.2016).
Ključne besede: dohodnina, dohodek iz dejavnosti, ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, osnovna kmetijska iz gozdarska dejavnost, davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčna kultura
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 2475; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

7.
ANALIZA PRORAČUNA OBČINE GRAD
Lidija Krpič Časar, 2016, diplomsko delo

Opis: Občina Grad je ena izmed manjših občin na severovzhodu Slovenije. Nastala je leta 1998. Meri 37,4 km2 in zajema sedem naselij Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci, v katerih živi okrog 2.200 prebivalcev. Je pretežno kmetijsko območje, brez industrije, prevladuje obrtništvo z raznimi dejavnostmi. Občina Grad se financira in izvršuje naloge iz svoje pristojnosti na podlagi sprejetega proračuna. Financira se lahko iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolževanja. Pomemben dodaten vir pa predstavljajo sredstva iz Evropske skupnosti, pridobljena na podlagi razpisov, ki jih občina porablja za financiranje za razvoj občine pomembnih projektov. V proračunu morajo biti opredeljeni vsi prihodki in odhodki proračuna ter obseg zadolževanja. Proračun mora biti uravnotežen. V diplomskem delu je predstavljeno področje lokalne samouprave. Podrobneje so opredeljene značilnosti proračuna in njegove naloge, proračunska načela, sestava in sprejemanje proračuna ter njegovo izvajanje. V nadaljevanju so predstavljene zakonske podlage financiranja občin, viri financiranja in zadolževanje. Predstavljene so bistvene značilnosti Občine Grad. Narejena je analiza proračuna Občine Grad za obdobje desetih let, torej med leti 2006 in 2015. Iz analize je razvidno, da je Občina Grad v tem desetletnem obdobju uspešno pridobivala evropska sredstva in jih porabljala za izboljšanje kakovosti življenja v svoji občini. Delovanje občine in izvrševanje nalog je odvisno od dobrega planiranja prihodkov in odhodkov proračuna in seveda od dobrega gospodarjenja. Pomembno pa je tudi, kako uspešna je občina pri pridobivanju dodatnih sredstev države in drugih institucij ter sredstev iz proračuna Evropske unije. Občina se lahko dolgoročno razvija le s pridobivanjem dodatnih sredstev in z ugodnim zadolževanjem, saj se v današnjem času finančna sredstva povsod krčijo, obsegi nalog pa ostajajo enaki ali pa se povečujejo. Glede na trenutno stanje pa bo Občina Grad kot tudi druge občine vse težje zadovoljevala potrebe svojih prebivalcev.
Ključne besede: občina, lokalna samouprava, proračun, prihodki, odhodki, financiranje občin, zadolževanje
Objavljeno: 16.08.2016; Ogledov: 1221; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (595,14 KB)

8.
VPLIV UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI NORMIRANIH ALI DEJANSKIH ODHODKOV NA POSLOVANJE PODJETNIKA
Sonja Zelnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi analiziramo pavšalno obdavčitev, ki je za Slovenijo nov davčni sistem. Ideja sama v svetu ni tako nova. Različne oblike pavšalne obdavčitve so že nekaj časa prisotne v svetu, čeprav se je sistem najbolj uveljavil med državami vzhodne Evrope. Pavšalni sistemi držav, ki poznajo pavšalno obdavčitev, se med seboj razlikujejo. Čista »pavšalnost« pomeni obdavčitev vseh prihodkov s pavšalno davčno stopnjo, brez izjem. Razlike med pavšalnimi sistemi se odražajo v načinu ugotavljanja davčne osnove in višini davčne stopnje. Tako je davčna stopnja lahko enaka za vse vire dohodka ali pa se uporabljajo različne stopnje za različne dohodke in različne organizacijske oblike poslovanja. Med v nalogi obravnavanimi državami je Slovaška že zamenjala pavšalno obdavčitev s splošnim sistemom, ki vključuje progresivno obdavčitev in različne davčne stopnje za različne vire obdavčitve. Drugi dve državi, Bolgarija in Latvija, ohranjata pavšalno obdavčitev z različnimi davčnimi stopnjami. Slovenija je med opazovanimi državami edina, ki ima sočasno oba davčna sistema in omogoča izbiro med sistemoma. Davčni zavezanci se torej lahko, ob izpolnjevanju določenih pogojev, odločajo za ugotavljanje davčne osnove med dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki (splošen sistem) ali normiranimi odhodki (pavšalen sistem). Izbira sistema obdavčitve prav gotovo vpliva na poslovanje podjetnika. Pavšalen davčni sistem se je v Sloveniji izkazal kot učinkovit in uporaben za vse tiste davčne zavezance, ki opravljajo storitveno dejavnost, nimajo veliko prometa, zaposlenih in potrebe po dodatnih računovodskih informacijah. Za te zavezance je sistem enostaven, učinkovit in poceni. To še posebej velja za samostojne podjetnike, ki lahko vodijo samo poenostavljene evidence in so dokončno obdavčeni s pavšalno davčno stopnjo. Za vse ostale davčne zavezance pa to seveda ne velja, saj dosegajo enostavnost edino v obdavčitvi, medtem ko morajo zagotavljati vse potrebne računovodske evidence in poročila za poslovno odločanje in poročanje. Vendar možnost izbire ocenjujemo kot pozitivno. Ker raziskava v Sloveniji temelji na podatkih dveh let, menimo, da bomo lahko šele v naslednjih letih natančneje ocenili vse učinke pavšalne obdavčitve na poslovanje podjetnika.
Ključne besede: pavšalna obdavčitev, normirani odhodki, davčni sistem, davčni zavezanec, samostojni podjetnik, pravna oseba
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 810; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (5,97 MB)

9.
10.
PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ NA PODLAGI PRIMERA PODJETJA ESPERANCA IN NEIMAR DESIGN D.O.O
Martina Shundovska, 2015, diplomsko delo

Opis: Družinsko podjetje je posebna oblika podjetja in prispeva velik delež k gospodarskemu razvoju posamezne države. Družinska podjetja imajo posebne značilnosti, zaradi katerih imajo edinstven pomen in se ločijo od nedružinskih podjetij Diplomski seminar smo razdelili na dva vsebinska dela, in sicer teoretični in praktični. . V teoretičnem delu smo opredelili družinsko podjetje kot pojem in smo pojasnili njegove splošne značilnosti. Navedli smo njegove prednosti in slabosti na splošno in na podlagi praktičnega primera. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo se omejili na eno podjetje, ki ima jasno oblikovano vizijo in je v lasti ene družine. Proučili in predstavili smo njegove prednosti in slabosti ter opisali kadrovsko strukturo, kako so razdeljene funkcije med zaposlenimi in družinskimi člani. Podali smo tudi informacije o premoženju, prihodkih in odhodkih podjetja, ki smo jih dobili iz računovodstva za dve leti nazaj.
Ključne besede: družinsko podjetje, prednosti in slabosti družinskega podjetja, družine, družinski člani, sestava premoženja, prihodki, odhodki.
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 1134; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1012,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici