| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIVOLITEV V MEDICINSKI POSEG OSEB, KI NISO SPOSOBNE ODLOČATI O SEBI
Petra Šubernik, 2009, diplomsko delo

Opis: V delu je opisan pomen avtonomije pacienta glede medicinskih posegov in zdravstvene oskrbe. Praviloma ni dovoljeno opraviti medicinskega posega brez soglasja pacienta. Da pa se bo pacient lahko pravilno odločil, mora zdravnik najprej opraviti pojasnilno dolžnost. Kadar gre za osebe, ki niso spoosobne odločanja o sebi, bodo takšno privolitev dali njihovi zakoniti zastopniki. Pacient lahko poda tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločati sam o sebi. Na koncu je predstavljena tudi odgovornost zdravnika za zdravstvene ukrepe brez privolitve. V teorijo so vpeti tudi primeri iz domače in tuje sodne prakse.
Ključne besede: Pacient, avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, privolitvena sposobnost, vnaprej izražena volja, odgovornost zdravnika.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2992; Prenosov: 642
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
ODNOS MED PACIENTOM IN ZDRAVNIKOM
Anita Pišotek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdravniku je zaupana pravica, da odloča o občutljivih vprašanjih, ki zadevajo zdravje in življenje posameznika. Zdravnik je dolžan nuditi primerne zdravstvene storitve ob vsem spoštovanju človekovega dostojanstva, spoštovati pravice bolnikov, kolegov in drugih medicinskih sodelavcev, spoštovati zakone. Pri odnosu pacient — zdravnik, gre za odnos v katerega se vpletajo zdravnikova in pacientova čustva, izkušnje, lastnosti, pričakovanja,… Bistva zdravstvene dejavnosti ne predstavlja le strokovnost, temveč se od zdravstvenih delavcev pričakuje humanost, poklicna predanost, plemenitost, torej osebne lastnosti, ki se jih s kazenskopravno prisilo ne da izsiliti. Zdravnik mora v odnosu do pacienta ravnati z načeli etike. Njegova naloga je v prvi vrsti pomagati, nikoli škoditi in nikoli preveč obljubljati. Zaradi spoznanja, da gredo stvari v medicini narobe, tudi ob povsem pravilnem ravnanju, mora pacient vedeti, v kaj se pri določenem načinu zdravljenja podaja. Ravno zato je zelo pomembna pojasnilna dolžnost, ki jo opravi zdravnik. Zdravnik mora svoje delo opravljati profesionalno. Gre za profesionalno odgovornost, ki je v primeru zlorabe primerno sankcionirana. Zdravnik v primeru zapletov odgovarja objektivno, objektivno — subjektivno ali subjektivno.
Ključne besede: pacient, zdravnik, odnos pacient- zdravnik, etika, pojasnilna dolžnost, odgovornost zdravnika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3838; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (530,80 KB)

3.
KDAJ POSTANE ZDRAVNIŠKO ZDRAVLJENJE PREDMET KAZENSKOPRAVNE GRAJE?
Igor Weindorfer, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Narava zdravniškega dela je taka, da se zdravniki pogosto znajdejo v situaciji, kjer so sekunde odločilnega pomena in mora biti reakcija ukrepanja hitra, učinkovita, zdravljenje pa kakovostno, z največjo mero znanja, usposobljenosti, etičnosti in znanstvenosti. Naloga pravne in medicinske veje je zavarovanje in zaščita zdravja posameznika. Ko se navedeni panogi križata, pride do stičišča med medicino in pravom. Prav zaradi stične točke morajo zdravniki pri svojem delu spoštovati zdravstveno zakonodajo, ki pacientu pripisuje pravice, pri tem pa svoje delo opraviti v skladu z dolžnostjo in profesionalnostjo. V primeru, ko pride do nasprotij in neskladij pri zdravljenju, vstopi v ospredje institut kazenske in ali civilne odgovornosti zdravnika, ki poskuša »zabrisati« nastalo škodo, vendar pa nobena zakonodaja ne more izsiliti poklicne predanosti, plemenitosti, osebnih lastnosti in humanosti zdravnikov pri svojem delu. V začetnem delu magistrskega dela bom pregledal pomembnejšo slovensko in mednarodno zdravstveno zakonodajo iz katere se črpajo pravice in dolžnosti pacienta na eni in pravice in dolžnosti zdravnika na drugi strani. Nato bom podrobneje predstavil zdravstvene institute, kot so ugovor vesti, obrezovanje moških, evtanazija, umetna prekinitev nosečnosti ter posledične poškodbe na zarodku, nedovoljene eksplantacije in kdaj v navedenih primerih nastopi kazenskopravna odgovornost zdravnikov. Nadalje bom preko medijsko razvpitega primera »Nekrep«, ki se vodi pred mariborskim Okrožnim sodiščem, ovekovečil malomarno zdravljenje zdravnika. Zaključek raziskovanja bom posvetil delu izvedencev medicinske stroke, ki so s svojimi mnenji sodiščem v pomoč pri presoji odškodninske ali kazenske odgovornosti v primeru, ko gre za zdravnika v vlogi (ob)toženca.
Ključne besede: kazensko pravo, zdravniška odgovornost, malomarno zdravljenje zdravnika, zapleti v medicini, evtanazija, ugovor vesti, obrezovanje moških, opustitev zdravniške pomoči, eksplantacija, pravice in dolžnosti zdravnika in pacienta
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2184; Prenosov: 651
.pdf Celotno besedilo (729,88 KB)

4.
Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo
Maša Žehelj, 2014, diplomsko delo

Opis: Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo je odgovornost zdravnika oziroma zdravstvene ustanove za strokovno napako. Glavni problem je, kako dokazati, da je prišlo do postavitve napačne diagnoze, ki je temeljna predpostavka za nastanek odškodninske odgovornosti. se ukvarja z vprašanji, kdo vse odgovarja za strokovno napako. Potrebno je bilo ugotoviti, na podlagi katerega načela se odgovarja. S pomočjo sodne prakse in literature je ugotovljeno, da je odgovornost subjektivna po načelu obrnjenega dokaznega bremena. Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem, kdaj odgovarja zdravnik na temelju pogodbe in kdaj nepogodbeno.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, napačna diagnoza, strokovna napaka, odgovornost zdravnika
Objavljeno: 24.11.2014; Ogledov: 1075; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (641,77 KB)

5.
OBRAVNAVA ZDRAVNIŠKE NAPAKE V LUČI SODOBNE SODNE PRAKSE
Eva Cankar, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji pravih raziskav o tem, koliko zdravniških napak se zgodi letno, še niso izvedli, toda če prenesemo podatke, ki so jih zbrali v primerljivo razviti državi, naj bi zaradi zdravniških napak vsako leto umrlo okrog tisoč ljudi. Vendar to je le statistika, v ozadju statistike pa so zgodbe ljudi, žrtev teh napak. Z gotovostjo lahko rečemo, da je delo zdravnika eden izmed najzahtevnejših poklicev. Gre za zelo natančno, odgovorno in stresno delo. Rezultat zdravljenja ni odvisen samo od skrbnega ravnanja zdravnikov. Vsako telo se drugače odziva na zdravljenje. Tudi v primeru pravilno izvedenega zdravljenja lahko pride do poslabšanja zdravja. Če do zapleta pride med zdravljenjem, kljub temu da je potekalo strokovno neoporečno in z največjo mero skrbnosti, ne moremo govoriti o napaki, ampak o nesreči ali komplikaciji. Gre za naključno in ne preprečljivo dejstvo. Kadar se zdravje poslabša zaradi zdravljenja, ki odstopa od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, pa govorimo o zdravniški napaki. Možne so tudi zdravniške napake, ki povzročijo smrt zarodka. Gre za delikatne primere, pri katerih pride do trka zdravstvenih, etičnih, pravnih, znanstvenih in drugih stališč. Vprašamo se, ali je odškodnina zadostna kazen za smrt nerojenega otroka. Slovenska zakonodaja se zavzema za stališče, da je zarodek le del materinega telesa in ne samostojna pravna entiteta in v opisanih primerih zdravnik torej ne odgovarja za kaznivo dejanje nenaklepnega uboja nerojenega otroka.
Ključne besede: zdravniška napaka, komplikacija, nesreča, kazenska odgovornost zdravnika, odgovornost zdravnika, malomarno zdravljenje
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 614; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (741,73 KB)

6.
Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka
Tjaša Tarča, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka obravnava tematiko odgovornosti matere, zdravnika, babice in tretjih oseb za dogodke, ki se zgodijo, preden se otrok rodi. Rojstvo otroka za mati predstavlja neizmerno veselje in ponavadi je njena glavna želja, da se otrok rodi zdrav, zato se vzdrži določenih dejanj, ki bi mu lahko škodovala. Niso pa vse matere enake. Mati lahko s svojim ravnanjem že v času nosečnosti svojemu nerojenemu otroku škoduje. Uživanje alkohola, tobačnih izdelkov in drog negativno vpliva na fetus in lahko pusti trajne posledice. Magistrsko delo predstavi negativne učinke uživanja omenjenih substanc na fetus. Odgovornost matere za njena dejanja v Sloveniji, kjer mati med nosečnostjo ne odgovarja za svoja dejanja, primerja z odgovornostjo matere v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem. V Wisconsinu fetus namreč velja za osebo že od spočetja, zato je mati zaradi uživanja substanc lahko priprta, poslana na prisilno zdravljenje ali ji je celo odvzeto skrbništvo nad fetusom. Na Poljskem mati sicer ne odgovarja za svoja dejanja med nosečnostjo, je pa njena pravica do splava zelo omejena. Pravica do splava je prav tako zelo omejena na Irskem, mati pa odgovarja, v kolikor povzroči smrt fetusa. Magistrsko delo obravnava tudi odgovornost zdravnika za dogodke pred rojstvom otroka. Zdravnik je lahko namreč v času nosečnosti malomaren in stori zdravniško napako. Zdravnik odgovarja moralno, disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Enako odgovornost kot zdravnik za svoje delo prevzema tudi babica, saj lahko s svojimi dejanji prav tako škoduje fetusu. Obravnavana je še odgovornost tretjih oseb za dejanja, storjena pred rojstvom otroka. V Sloveniji tretje osebe ne odgovarjajo za svoja dejanja, saj otrok pravno sposobnost pridobi šele z rojstvom in zatorej zoper fetus niso mogoča kazniva dejanja. Fetus je varovan samo posredno preko telesa matere. Ureditev v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem je drugačna, saj tam tretje osebe lahko odgovarjajo za dogodke pred rojstvom otroka.
Ključne besede: Fetus, odgovornost matere, odgovornost zdravnika, babica, odgovornost tretjih oseb, zdravniška napaka, splav, Wisconsin, Irska, Poljska.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 211; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici