| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA
Majtka Žajdela, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev instituta odgovornosti pravnih oseb za kaziva dejanja v našem pravu, njegovo primerjavo z anglo-ameriškim sistemom ter uvrstitev pojma »kazenska odgovornost pravnih oseb« v kazensko zakonodajo. Namen diplomske naloge je spodbuditi razmišljanje o uvedbi avtonomne kazenske odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, ne samo v obliki spremembe terminov, ki jih uporablja kazenskopravna zakonodaja , kot je že doseženo z zadnjimi spremembami kazenskih zakonov, ampak tudi vsebinsko spremembo tega instituta, tako da se skuša doseči model ločene odgovornosti pravne osebe, po kateri bi pravna oseba odgovarjala za storjeno kaznivo dejanje, ne glede na to ali so njeni vodstveni in nadzorni organi kakorkoli prispevali k nastanku kaznivega dejanja. Seveda je takšen cilj zelo idealističen, kajti do sedaj v pravni literaturi takšen koncept še ni bil do potankosti predstavljen. Zelo veliko bi dosegli že s tem, da bi skušali odgovornost pravnih oseb približati odgovornosti fizičnih oseb, kar pa bi nujno moralo izhajati iz avtonomne kazenske odgovornosti pravnih oseb.
Ključne besede: odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenska odgovornost, gospodarska kazniva dejanja, teorija avtonomne kazenske odgovornosti, prekrški pravnih oseb
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1687; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (885,66 KB)

2.
INKRIMINACIJA POSEBNE VRSTE GOLJUFIJE, STORJENE PRI OPRAVLJANJU GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Eva Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji predstavlja pereč problem. Škoda, ki je z njo povzročena, je ogromna. Pojavljajo se vedno nove in kompleksnejše oblike, kar močno otežuje odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Zaradi slednjega se je v kazenski zakonodaji pojavila potreba po inkriminaciji specialne oblike goljufije, storjene pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Glavni namen inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije je bil razcvet goljufivih poslovnih praks in spoznanje, da z obstoječim kaznivim dejanjem goljufije ni mogoče zajeti zakonskih znakov goljufivega namena po sami sklenitvi posla. Kar je pomenilo, da storilec ni deloval z goljufivim namenom in ga ni bilo mogoče inkriminirati. Poslovna goljufija je bila tako pomembna pridobitev, saj je zakonodajalec z določitvijo tega kaznivega dejanja omogočil goljufijo tudi v fazi izvajanja posla. Bistvo poslovne goljufije je, da nastopi med subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zato na tem mestu večkrat govorimo tudi o odgovornosti pravne osebe, če je pridobila protipravno korist iz kaznivega dejanja in je bistveno prispevala k storitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba. Razlaga kaznivega dejanja poslovne goljufije predstavlja osrednjo tematiko diplomskega dela. Ker kaznivo dejanje poslovne goljufije spada med najpogostejša kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, je v prvem poglavju diplomskega dela predstavljena tudi gospodarska kriminaliteta. Z omenjeno problematiko se ukvarja veliko institucij, saj je preprečevanje in odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj osrednjega pomena. Pomembno je, da se dosledno sledi zakonodaji in da se kazenski postopek izvede dosledno in čim hitreje, zato je zadnji del diplomskega dela posvečen samemu poteku kazenskega postopka in opisu vseh njegovih faz. Konec diplomskega dela je opremljen s primerom poslovne goljufije. Prikazan je primer kaznivega dejanja iz prakse.
Ključne besede: poslovna goljufija, goljufija, gospodarska kriminaliteta, kazenski postopek, predkazenski postopek, kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, odgovornost pravnih oseb, preprečevanje in odkrivanje gospodarske kriminalitete.
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 692; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA
Nina Tertinek, 2016, magistrsko delo

Opis: Že rimsko pravo je z znamenitim načelom Societas delinquere non potest preprečevalo deliktno odgovornost pravnih oseb, razvoj prava pa je to načelo obrnil in pod določenimi pogoji uvedel tudi odgovornost pravnih oseb. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja določa 42. čl. Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), še natančneje pa jo opredeli 4. čl. Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). V mojem delu analiziram institut odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, pri čemer najprej prestavim zgodovinski razvoj te vrste odgovornosti v Sloveniji in mednarodnih pravnih dokumentih. Temu sledili namen ureditve odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter nadaljevanje v osrednji del magistrske naloge, ki obravnava analizo slovenske ureditve kazenske odgovornosti pravnih oseb ter probleme povezane z nejasno umestitvijo tega instituta v slovenski pravni red. Pri utemeljevanju kazenske odgovornosti pravnih oseb namenjam posebno pozornost vprašanju krivde, kot enem najkompleksnejših in najspornejših predpostavk odgovornosti. Osrednji temi sledi poglavje gospodarskih kaznivih dejanja ter sankcioniranje pravnih oseb, nadalje razmejitev kaznivih dejanj in prekrškov ter posebnosti kazenskega postopka za pravne osebe. Pred zaključkom, kjer povzamem sklepne ugotovitve pa za razmislek o nadaljnjih možnostih pravnega urejanja sledi še mednarodna primerjalno-pravna ureditev dveh različnih sistemov, kjer je na eni strani ameriški pravni red, ki kot poglavitni razlog za uzakonitev kazenske odgovornosti pravnih oseb pravni red navaja olajšanje pregona posameznikov, ki storijo kazniva dejanja kot predstavniki/uslužbenci pravne osebe ter nemški pravni red na drugi strani, ki zaradi inkvizitorne narave kazenskega postopka sploh ne potrebuje.
Ključne besede: pravna oseba, odgovornost pravnih oseb, krivda, kazenska odgovornost
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 672; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Kazenska odgovornost pravnih oseb v računovodstvu
Jure Praper, 2018, diplomsko delo

Opis: Pravne osebe, ki nastopajo v gospodarstvu nosijo odgovornosti do vseh udeležencev trga in gospodarstva. Odločitve, Ki jih sprejme fizična oseba ali preprosti človek lahko imajo ogromen vpliv na ljudi okoli njega in tudi na okolje v katerem živi. Posledično tudi odločitve, ki jih sprejemajo pravne osebe oz. organizacije pustijo za sabo določene dobre posledice na ljudi, okolje in gospodarstvo. V kolikor pa te posledice, zaradi kaznivega ravnanja, povzročijo škodo ljudem, okolju ali gospodarstvu pa je pošteno, da zanje kazensko odgovarjajo isto, kot fizične kazensko odgovarjajo za kazniva ravnanja, ki jih storijo in jim je dokazana krivda. Odgovornost računovodij je, da pošteno prikažejo finančno stanje podjetja, in da računovodskih znanj ne uporablja za stvari, ki so lahko protipravne. Pravna oseba sama po sebi nemore storiti kaznivega dejanja, lahko pa kazensko odgovarja za kaznivega ravnanja fizičnih oseb, ki so z njo povezana.
Ključne besede: organizacija računovodstva, nadzor, kazensko pravo, kazniva dejanja v računovodstvu, kazenska odgovornost pravnih oseb
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 183; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (853,88 KB)

5.
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Dragana Gajić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tema odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Pravna oseba je pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu kot nosilec pravic in dolžnosti. Ustvarjena je umetno s pravnim aktom. V njenem imenu v pravnem prometu nastopa fizična oseba, ki je pooblaščena za to. S tem, ko pravna oseba postane pravni subjekt, postane tudi kazenskopravno odgovorna in prevzema kazenske sankcije za protipravno ravnanje. Odgovarja lahko za civilne delikte, prekrške in kazniva dejanja. Kazenska odgovornost pravnih oseb je urejena v Zakonu o odgovornosti pravnih oseb [ZOPOKD], ki je tudi temeljni zakon na tem področju. ZOPOKD v temeljnih določbah določa, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k storitvi kaznivega dejanja. Iz materialnih razlogov za odgovornost pravnih oseb v 4. členu ZOPOKD, je razvidno, da so subjektivizirani, saj pravna oseba odgovarja za prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba s svojo oblikovano voljo in razumom. Za pravne osebe so predpisane štiri vrste premoženjskih sankcij, in sicer denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Pri kazenskem postopku je pomembno to, da je enoten, kar pomeni, da mora biti zoper obdolženo pravno osebo in obdolženo fizično osebo, vložena skupna obtožba. Obdolžena pravna oseba v kazenskem postopku ne more nastopati sama, imeti mora zastopnika, lahko pa tudi zagovornika. Statistični podatki kažejo na upad števila ovadb zoper pravne osebe. Delež obsodilnih sodb se giblje tam okoli 50%. iz podatkov je razvidno tudi, da sodišče največkrat izreče pogojno obsodbo.
Ključne besede: diplomske naloge, pravne osebe, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, kazenski postopek, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja
Objavljeno: 21.08.2019; Ogledov: 104; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (479,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici