| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zloraba položaja s strani lastnikov poslovnih deležev : magistrsko delo
Antonella Detiček Sgueglia, 2023, magistrsko delo

Opis: Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic iz prvega in drugega odstavka 240. člena slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1) je najpomembnejše osrednje gospodarsko kaznivo dejanje iz 24. poglavja. Zakonski opis kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja odpira dilemo pravno zavarovane dobrine, ki naj bi se s predmetnim kaznivim dejanjem sploh varovala. To problematiko kot tudi ostala odprta vprašanja v okviru kaznivega dejanja zlorabe položaja iz 240. člena KZ-1 bom ob preučitvi sodne prakse obravnavala v svoji magistrski nalogi. Na zapletenost problematike kaže že sama sodna praksa, odzivi nanjo in kritike pravnih strokovnjakov, ki zagovarjajo različna stališča. Gospodarska kriminaliteta, v okviru katere uvrščamo tudi kaznivo dejanje iz 240. člena KZ-1, je eden od pomembnejših problemov sodobne družbe. Kljub temu, da je tovrstno kaznivo dejanje izredno pomembno, je sodna praksa na tem področju problematična in nejasna. Prav tako naletimo na nasprotujoča si stališča pravne teorije, ki v nas vzbujajo dvom o pravilnosti ureditve tovrstnega kaznivega dejanja na področju enoosebnih kapitalskih družb. Odsotnost drugih družbenikov v enoosebnih gospodarskih družbah povzroča večjo možnost zlorab. Zaradi strukture takšne družbe je privolitev v oškodovanje družbinega premoženja vselej podana, kar načenja vprašanje protipravnosti kaznivega dejanja. Starševski koncept in koncept ločevanja premoženja družbe od premoženja njenih članov v enoosebni gospodarski družbi za potrebe kazenskega prava nista ustrezna. V enoosebni družbi je edini družbenik tudi njen »gospodar«, saj kroji njeno pravno usodo. Funkciji lastništva in poslovodstva sta združeni v isti osebi, zatorej je oškodovanje lastne družbe le fiktivno – posameznik z oškodovanjem enoosebne družbe v resnici oškoduje le svoje lastno premoženje, ki ga je pravno pretvoril v samostojno pravno osebo, a ga lahko z likvidacijo lastne družbe pretvori nazaj v lastno premoženje.
Ključne besede: kazenska odgovornost, zloraba položaja ali zaupanja, pravno zavarovana dobrina, načelo ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov, privolitev, enoosebne gospodarske družbe.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (781,57 KB)

2.
PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI
Polona Štumberger, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zakonsko ureditev instituta spregleda pravne osebnosti, ki sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki sta bila ob uveljavitvi deležna številnih kritik pravne teorije in sodne prakse, tako da danes nista več v veljavi in ju nadomešča 8. člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Avtorica obravnava stališča pravne teorije in sodne prakse glede ureditve po ZGD in ZFPPod, njihove predloge za primernejšo rešitev najbolj spornih vprašanj in analizira novosti, ki jih je razvoj instituta spregleda pravne osebnosti prinesel z uvedbo ZGD-1 in ZFPPIPP.
Ključne besede: spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled, pripisni spregled, zloraba družbe, odgovornost družbenikov, ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe, zaščita upnikov, izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, aktivni družbenik
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 3481; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (443,45 KB)

3.
IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI DRUŽBENIKOV ZA OBVEZNOSTI IZBRISANE DRUŽBE
Marina Jeran, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila institut izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije s poudarkom na specifiki tega instituta in sicer odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Primerjala sem določbe danes veljavne zakonske ureditve v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insloventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z določbami Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je institut izbrisa leta 1999 uvedel v naš pravni sistem. V diplomski nalogi sem predstavila namen in pomen, ki ga ima institut izbrisa za varstvo upnikov.
Ključne besede: izbris družbe iz sodnega registra, odgovornost družbenikov, varstvo upnikov
Objavljeno v DKUM: 06.09.2011; Ogledov: 6535; Prenosov: 851
.pdf Celotno besedilo (636,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici