| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONCEPT ODGOVORNOSTI ZAŠČITITI V TEORIJI IN PRAKSI
Miha Jovan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temeljna izhodišča koncepta odgovornosti zaščititi, njegov nastanek in razvoj, vsebinske vidike ter primer uporabe koncepta v praksi. Koncept odgovornosti zaščititi izhaja iz pojmovanja suverenosti kot odgovornosti in določa, da temeljno načelo mednarodnega prava o državni suverenosti vsebuje tudi odgovornost držav, da zaščitijo svoje prebivalstvo pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. Koncept je utemeljen na treh med seboj povezanih in enakovrednih stebrih. Prvi steber zajema primarno odgovornost držav zaščititi svoje prebivalstvo pred navedenimi grozodejstvi, kar obsega preprečevanje teh zločinov, vključno z njihovim spodbujanjem, s primernimi in potrebnimi sredstvi. Drugi steber poudarja zavezanost mednarodne skupnosti pomagati državam pri izpolnjevanju te odgovornosti. Mednarodna pomoč zajema tri glavne oblike, in sicer spodbujanje, gradnjo zmogljivosti in pomoč državam pri zaščiti njihovega prebivalstva. Prednostna naloga in temelj odgovornosti zaščititi je preprečevanje grozodejstev v okviru prvega in drugega stebra. Kljub temu se lahko zgodi, da države niti z mednarodno pomočjo ne preprečijo najhujših kršitev človekovih pravic, zato je v teh primerih potrebno ukrepanje mednarodne skupnosti. Slednje omogoča tretji steber, ki zajema odgovornost mednarodne skupnosti zaščititi prebivalstvo pred temi grozodejstvi v primeru da države očitno ne izvajajo zahtevane odgovornosti iz prvega stebra. Ker se OZN močno zavzema za dialog in mirno reševanje konfliktov je koncept odgovornosti zaščititi zasnovan predvsem na uporabi širokega spektra miroljubnih sredstev, na katerih temelji preprečevanje grozodejstev. In tudi če slednje ni uspešno, odziv mednarodne skupnosti v okviru tretjega stebra ni nujno vojaške narave, saj so najprej predvidena miroljubna sredstva, in šele če ta ne zadostujejo, pridejo na vrsto prisilni ukrepi, ki vključujejo neoborožene sankcije in uporabo sile kot skrajnega ukrepa, ki jo mora vedno odobriti Varnostni svet OZN. O mednarodnopravnem statusu koncepta kot celote še ne moremo govoriti, kljub temu pa je koncept že močno usidran v obstoječih okvirih mednarodnega prava in lahko govorimo vsaj o mednarodnem pravu in statu nascendi.
Ključne besede: Koncept odgovornost zaščititi, humanitarna intervencija, preprečevanje grozodejstev, odgovornost držav, mednarodna pomoč, ukrepanje mednarodne skupnosti
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1210; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (818,06 KB)

2.
ODGOVORNOST DRŽAVE ZA DENARNE DEPOZITE V TUJIH PODRUŽNICAH BANK V SODNI PRAKSI MEDNARODNIH SODIŠČ
Nataša Pintar Gosenca, 2016, magistrsko delo

Opis: V globalnem bančnem poslovanju banke s sedežem v eni državi pogosto opravljajo bančne storitve tudi v drugih državah preko tam ustanovljenih podružnic. Ne glede na to, ali gre za čezmejno opravljanje bančnih storitev ali ne, se pravno razmerje med banko in deponentom, ki pri njej položi svoja denarna sredstva, vzpostavi s pogodbo o denarnem depozitu. To klasično civilnopravno razmerje se v primeru spora med pogodbenima strankama obravnava pred nacionalnimi sodišči, pri čemer dejstvo, da je deponent denarna sredstva položil pri tuji podružnici banke, ne igra nobene vloge. Glede na pravno opredelitev podružnice tako po slovenskem pravu kot po pravnem redu Evropske unije je zavezanka za izplačilo denarnega depozita z natečenimi obrestmi v skladu s pogodbenimi pogoji matična banka. Temeljni predmet preučevanja predstavlja vprašanje, ali sploh in če, v kakšnih primerih in pod katerimi pogoji je za izplačilo denarnih sredstev deponentu odgovorna država in ne banka kot dolžnica. Zaradi pomena, ki ga ima bančništvo v sodobnih narodnih gospodarstvih, namreč država na civilnopravno razmerje med banko in deponentom vpliva s svojimi oblastnimi akti, s katerimi ureja varstvo denarnih depozitov pri bankah v primeru njihove insolventnosti, ali pa v to razmerje vstopa kot porok za izpolnitev obveznosti. S temi ravnanji se na podlagi nacionalnih predpisov med državo in banko, kot tudi med državo in deponenti, vzpostavljajo pravna razmerja, ki so v primeru spora predmet obravnave domačih sodnih organov. Vendar pa nedavna sodna praksa Sodišča EFTA in Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da se razmerje med državo in deponentom lahko vzpostavi tudi kot posledica odločitve mednarodnega sodnega organa, ki odloča o zatrjevanih kršitvah obveznosti države, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, in ji v primeru ugotovljenih kršitev lahko naloži njihovo odpravo. Osrednja vsebina predstavlja analizo zadev Nadzorni organ EFTA proti Islandiji ter Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, o katerih sta razsojali Sodišče EFTA oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice. Prikazane so dejanske in pravne okoliščine posameznega primera, predstavljene bistvene trditve strank ter analizirani končni odločitvi obeh mednarodnih sodišč. Podan je odgovor na temeljno vprašanje, kakšna je pravna narava odgovornosti države za denarne depozite v tujih podružnicah bank, ki jo ugotovi ali bi jo lahko ugotovilo mednarodno sodišče, ter analizirane posledice takšne odločitve za državo in za posameznika, ki mu je zaradi protipravnega ravnanja države nastala škoda. Utemeljena je teza, da pravne posledice odločitev mednarodnega sodišča, s katerimi je ugotovljena mednarodnopravna odgovornost države, niso zgolj mednarodnopravne, temveč tudi civilnopravne obveznosti države. Sklepno je podano stališče do vprašanja, ali predstavljata analizirani sodni odločbi zadostno podlago za zaključek, da država v tako izjemnih primerih, kot sta globalna finančna kriza in/ali razpad države, ni povsem ekonomsko neodvisna in suverena, saj so ukrepi, ki jih z namenom zaščite bančnega in gospodarskega sistema ter deponentov sprejema z učinkom na svojem ozemlju, lahko predmet presoje mednarodnih sodnih teles s tveganjem, da bo z njihovimi odločitvami ugotovljena odgovornost države za denarne depozite v tujih podružnicah bank.
Ključne besede: Pogodba o denarnem depozitu, jamstvo za vloge, »stare« devizne vloge, Ljubljanska banka, razpad države, nasledstvo držav za dolgove, Sodišče EFTA, Icesave, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva Ališić, sanacija bank, sistemska kriza, tuja podružnica banke, odgovornost države za denarne depozite
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 941; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici