Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Insolventnost gospodarske družbe je stanje, za katerega pravo zahteva sprejem ustreznih ukrepov, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj. Organi vodenja in nadzora so dolžni stanje insolventnosti zaznati dovolj zgodaj, nato pa brez nepotrebnega odlašanja nadaljevati z ukrepi, s katerimi zagotovijo stabilno finančno poslovanje gospodarske družbe. Namen hitrega delovanja je v varstvu interesov upnikov, saj lahko prav ti zaradi zavlačevanja sprejema prepotrebnih ukrepov izgubijo največ. Stanje insolventnosti gospodarske družbe, kot ga določa 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se zazna najkasneje ob sestavi letnega poročila, kot enega najpomembnejših korporacijskopravnih aktov vsake gospodarske družbe in podjetnika. Na podlagi tega se lahko ugotovi zadolženost (prezadolženost) gospodarske družbe, strukturo dolgov, zavarovanja, kot tudi realno vrednost premoženja gospodarske družbe. Generalna klavzula v prvem odstavku 61. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zahteva, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti gospodarske družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Če so podatki v letnem poročilu ponarejeni tako, da izkazujejo boljše premoženjsko stanje od dejanskega, se stanje insolventnosti ne zazna. Posledično to pomeni, da do pravočasnega sprejema ustreznih ukrepov, kot jih za primer insolventnosti gospodarske družbe določa ZFPPIPP ne pride, kar prinese odgovornost članov organov vodenja in nadzora. Zavlačevanje s predlaganjem stečaja je predvsem v interesu lastnikov gospodarske družbe, ki z odlaganjem pridobijo možnost, da iz gospodarske družbe umaknejo lastna sredstva in ustanovijo novo gospodarsko družbo, s čimer oškodujejo predvsem svoje upnike.
Ključne besede: finančno poslovanje gospodarske družbe, business judgement rule, letno poročilo, harmonizacija bilančnega prava, ponarejanje podatkov letnega poročila, insolventnost, nepravočasni stečaj, odgovornost članov organov vodenja in nadzora, stečajni upravitelj, revizor.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 2139; Prenosov: 213
Celotno besedilo (642,46 KB)

Opis: Magistrska naloga izhaja iz ugotovitve, da je korporativno upravljanje v Sloveniji v krizi. Glede na naloge in pristojnosti organa vodenja oziroma njegovih članov so najprej njihova dejanja tista, ki povzročajo krizo v gospodarskih družbah in krizo korporativnega upravljanja nasploh. Vendar imajo svoj prispevek k nastanku krize tudi nadzorni sveti ter njihovi člani, ki ne opravijo svojih nadzorstvenih nalog. Magistrska naloga nadalje izhaja iz predpostavke, da je slovenska korporativna pravna ureditev načeloma dobra. Ta predpostavka se nanaša tudi na položaj nadzornega sveta v gospodarski družbi in na njegove pristojnosti. Nadzorni svet družbe je organsko neodvisen od drugih organov družbe in od članov družbe (delničarjev in družbenikov), kar enako velja za člane nadzornega sveta. Položaj in pristojnosti, ki jih ima, mu zagotavljajo, da je njegovo delo lahko učinkovito. Ob teh predpostavkah pa vzroki za neučinkovitost nadzornega sveta niso zunaj konkretnega nadzornega sveta, ampak gre vzroke za neučinkovitost konkretnega nadzornega sveta iskati znotraj nadzornega sveta samega, to je zlasti v njegovi sestavi in pri njegovih članih. Ustrezna kadrovska sestava nadzornega sveta je zato eden pomembnejših ukrepov za preprečevanje nastanka krize v gospodarski družbi in krize korporativnega upravljanja nasploh. V nalogi analiziram, kdo je dolžan skrbeti za ustrezno kadrovsko sestavo nadzornega sveta in kakšna je njegova odgovornost. Ti dve vprašanji in iskanje odgovora nanju je glavna tema magistrske naloge, za katero uporabljam izraz odgovornost za ustrezno sestavo nadzornega sveta. V gospodarski družbi se članstvo v nadzornem svetu zagotavlja preko dveh osnovnih funkcij, in sicer preko predlagalne funkcije in preko odločevalske funkcije, zato so za ustrezno sestavo nadzornega sveta odgovorne osebe oziroma organi družbe (in njihovi člani), ki in ko predlagajo kandidate za člane nadzornega sveta, ki in ko odločajo o članih nadzornega sveta ter ki in ko predlagajo odpoklic in odločajo o odpoklicu članov nadzornega sveta. Predlagateljev je v gospodarski družbi več, prav tako pa tudi odločevalcev. Najpomembnejši predlagatelji oziroma odločevalci so tisti, ki v praksi najbolj vplivajo na ustrezno sestavo nadzornega sveta. To sta v (nedržavni) družbi nadzorni svet kot predlagatelj kandidatov in skupščina kot odločevalec o članih nadzornega sveta. V državnem podjetju je najpomembnejši predlagatelj SDH, ki ima preko večine glasov na skupščini družbe v bistvu tudi odločevalsko funkcijo. V magistrski nalogi je opredeljen pojem odgovornosti za ustrezno sestavo nadzornega sveta in glede na tako opredeljen pojem analizirana odgovornost posameznih predlagateljev in odločevalcev v tej zvezi. Nadzorni svet kot predlagatelj kandidatov za člane nadzornega sveta ima zelo konkretne naloge v zvezi z zagotavljanjem ustrezne sestave nadzornega sveta in kršitev teh nalog je lahko tudi pravno sankcionirana. Sankcije se vselej nanašajo na posamezne člane nadzornega sveta, ne pa na organ. Pomembne naloge nadzornega sveta v tej zvezi so tudi letno ocenjevanje lastne učinkovitosti, ugotavljanje, pri kakšni sestavi bi bil nadzorni svet najbolj učinkovit in na tej podlagi tudi oblikovanje predlogov za odpoklic članov nadzornega sveta, katerih delo negativno vpliva na učinkovitost nadzornega sveta. Odgovornost skupščine za ustrezno sestavo nadzornega sveta izvira iz okoliščine, da je pristojna za izvolitev članov nadzornega sveta in za odločanje o njihovemu odpoklicu. V pravu obstaja dovolj opore za razlago (za izluščenje pravnega pravila), da je skupščina soodgovorna za ustrezno sestavo nadzornega sveta, ko ima na voljo dovolj informacij, da sprejme ustrezno kadrovsko odločitev, pa zavestno ne izvoli ustrezno sestavljenega nadzornega sveta. Njena soodgovornost se kaže v uporabi instituta deljene odgovornosti, katerega posledica je, da se za delež prispevka skupščine k neučinkovitosti nadzornega sveta zmanjša odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta.
Ključne besede: korporativno upravljanje, ustrezna sestava nadzornega sveta, strokovna usposobljenost, neodvisnost, (potencialni) konflikt interesov, kandidacijski postopek, volitve članov nadzornega sveta, odgovornost članov organov vodenja in nadzora družbe, volenti non fit iniuria, culpa in eligendo, deljena odgovornost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2016; Ogledov: 2129; Prenosov: 385
Celotno besedilo (1,56 MB)