| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 429
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga šolskega pedagoga kot svetovalnega delavca pri razvoju družbene odgovornosti učencev
Maša Kolenko, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 85; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Pravni in etični izzivi robotizacije v medicinski stroki : magistrsko delo
Urška Grubač Kaučič, 2022, magistrsko delo

Opis: Robotizacija je vsak dan bolj prisotna v naših življenjih. Omogoča nam lažji vsakdan, nižje cene industrijsko proizvedenih dobrin in nenazadnje omogoča, da so operativni posegi izvedeni natančneje, okrevanje pacienta pa je lažje. Ob uvajanju robotov (kirurških, negovalnih, diagnosticiranih, …) v medicino se odpirajo tako pravna kot etična vprašanja. Pravni vprašanja se odpirajo na več področjih. Najbolj pereče je za posameznika nedvomno vprašanje odškodninske odgovornosti v primeru škodnega dogodka, ki je posledica uporabe robota v medicinski stroki. Izpostavlja se, da trenutni, odškodninski sistem odgovornosti za napake zdravnika, ni optimalen. Slednje prepoznava tudi evropski zakonodajalec. Kot morebitne boljše rešitve se med drugim navaja uvedba nekrivndnega sistema odgovornosti za napake zdravnika, uveljavitev objektivne odškodninske odgovornosti države po vzoru odgovornosti države za cepljenje na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, uvajanju sistema obveznega zavarovanja dopolnjenega z kompenzacijskih skladom pa tudi uveljaviti novega e-subjekta prava. Ob tem ne smemo pozabiti, da bodo roboti dopolnilo delo zdravstvenega tima in zdravnika posameznika, zato je še posebej pomembno, da so vsakemu pacientu zagotovljene enake pravice, kot bi jih imel, v kolikor robot ne bi bil prisoten. Venomer je potrebno spoštovati avtonomijo pacienta, kot vrhovno načelo, ki ga zasleduje Zakon o pacientovih pravicah. Ob tem zagotoviti pravico do samoodločanja, ki temelji na primerno podani pojasnilni dolžnosti, s čimer zdravnik sam omogoči pacientu, da izbere, kar misli, da je najbolje zanj. Pomembna vprašanja se odpirajo tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Robotski sistemi, kot informacijski sistemi, med svojim delovanjem nenehno zbirajo in obdelujejo podatke ter jih v sklopu komuniciranja z ostalimi napravami tudi nenehno prenašajo. Varovanje osebnih podatkov je prepoznano, kot posebej občutljivo, zato je tudi varovano z več pravnimi akti tako na ravni evropske unije, kot na nacionalni ravni. Ob vedno večjemu številu robotov in dolžnosti zdravnika do pojasnilne dolžnosti, se zastavi pomembno vprašanje, ali bi morda v prihodnosti lahko informirana privolitev pacienta v poseg, ki bo opravljen z robotom, pomenila de facto privolitev v obdelavo osebnih podatkov s strani uporabljenega robota. Ob opredelitvi do pravnih problemov nikakor ne smemo pozabiti na mnoga etična vprašanja. Primeroma navedemo vprašanja: ali bodo roboti lahko nadomestili pristen stik sočloveka, ali bo pri tem nudena enaka kvaliteta zdravstvene oskrbe, je morda tveganje za kibernetske napade preveliko? Pomembno je, da na področju uvajanja robotike v medicino, zavzamemo trdna etična stališča, ki bodo omogočala vse splošno zaupanje ljudi v novo tehnologijo. Zadevno področje ni pravno neurejeno zgolj pri nas. Iz primerjalne analize pravnega reda Republike Slovenije in Republike Hrvaške je moč razbrati, da tudi Republika Hrvaška nima vzpostavljenih pravnih pravil in pravnih mehanizmov, ki bi podajala odgovor na predhodno zastavljena vprašanja. Zaradi navedenega je nujno, da k urejanju tega novega področja celostno pristopi evropski zakonodajalec. Smiselno bi bilo uvesti vsaj minimalno harmonizacijo pravnih pravil držav članic, saj bi le-ta omogočala boljšo pravno varnost za zdravnike, paciente in proizvajalce robotov znotraj Evropske Unije. Evropska Unija ne bi bila prisiljena k sprejemanju standardov, ki bi jih določile tretje države.
Ključne besede: robotizacija, civilna odgovornost, odškodninska odgovornost robota, e-subjekt, etična načela
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 175; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (722,34 KB)

3.
Trajnostno poročanje in družbena odgovornost v Krki in Leku ter skladnost s predlogom CSRD
Aljaž Grlica, 2022, magistrsko delo

Opis: Dandanes se vedno več podjetij zaveda, da za uspeh ni pomembno samo dobro finančno poslovanje, ampak tudi nefinančno. Slednje podjetja dosegajo ter dvigujejo s trajnostnim poročanjem in družbeno odgovornostjo. Na takšen način se podjetja približajo ljudem ter lokalni skupnosti, s čimer posredno dvigujejo svoj ugled ter dosegajo dobre dolgoročne finančne rezultate. Boljša je tudi konkurenčna prednost podjetja v panogi. V magistrskem delu smo v prvem delu opisali vse osnove nefinančnega poročanja, torej teoretične ugotovitve trajnostnega razvoja, kako je do njega prišlo ter kako ga vidijo številni raziskovalci, tako domači kot tuji. Obravnava in podaja informacije tako o ekonomskih, socialnih ter okoljskih dejavnikih. V nadaljevanju smo podrobno opisali družbeno odgovornost, njen zgodovinski razvoj, opredelitev ter kakšne so zunanje ter notranje dimenzije družbene odgovornosti. Sledila je predstavitev predloge nove direktive o korporativnem poročanju (CSRD), ki bo spremenila predlogo o nefinančnem poročanju (NFRD). Ključne pri poznavanju direktiv in sprememb so tudi opisane osnove nefinančnega poročanja. V Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki so prepoznale dodano vrednost nefinančnega poročanja, s katerim deležnikom posredujejo informacije o svojem družbeno odgovornem ravnanju. Prav zaradi tega smo si v empiričnem delu izbrali dve zelo razviti in uspešni farmacevtski podjetji iz Slovenije, Krko d. d. in Lek d. d., ter analizirali njuna trajnostna poročila ter kako odgovorni sta do družbe in okolja. Ugotovili smo, da Lek kot odvisna družba poroča na drugačen način kot Krka, ki je neodvisna družba. Namreč Krka objavlja letna poročila, medtem ko Lek samostojna trajnostna poročila, ki so manj obsežna ter ne podajajo toliko informacij. Nobeno podjetje ne podaja negativnih informacij, ampak zgolj pozitivne. Predvsem poročata o družbi, zaposlenih, okolju, izobraževanju zaposlenih, itd. Ugotovili smo, da podjetji deloma že poročata v skladu s predlogom nove direktive CSRD, tako da zanju nov predlog ne bo predstavljal dodatnega bremena. Primerjava trajnostnih poročil med preučevanima podjetjema kaže, da Krka nekoliko bolj natančno informira svoje deležnike in javnost. S tem jim omogoča, da dobijo jasno sliko o stanju in dogajanju v podjetju.
Ključne besede: nefinančno poročanje, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, Direktiva NFRD, predlog direktive CSRD, izjava o nefinančnem poslovanju
Objavljeno v DKUM: 01.03.2022; Ogledov: 193; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
Opredelitev medicinske napake skozi sodno prakso : magistrsko delo
Eva Žagar, 2022, magistrsko delo

Opis: Zdravstveni delavci se pri svojem delu pogosto znajdejo v težkih situacijah, kjer je od njihove odločitve odvisno pacientovo zdravje in življenje. Vso zdravstveno osebje se pri svojem delu srečuje z različnimi pravnimi in etičnimi dilemami, zato se od njih pričakujejo tudi določene osebne lastnosti, predvsem moralne kvalitete. Hkrati s tem se od njih pričakuje, da bodo pri svojem delu ravnali z zadostno skrbnostjo in strokovnostjo, njihovo dolžno ravnanje pa je jasneje opisano z zakoni in veljavnimi medicinskimi standardi. Pri svojem delu so zdravstveni delavci osebno – moralno, poklicno – deontološko in pravno odgovorni. Kadar je pacientovo poslabšanje zdravja posledica njihovega nestrokovnega in nepravilnega ravnanja ter odstopa od pričakovanih norm zdravstvene stroke, lahko govorimo o medicinski napaki. V primeru takšnih odstopanj od pričakovanih norm in pravil je zdravstveni delavec pravno odgovoren in lahko za svoja ravnanja odgovarja v okviru kazenskega, odškodninskega ali disciplinskega postopka. Od teže in okoliščin posameznega primera medicinske napake oziroma od ravnanj posameznega zdravstvenega delavca je odvisno, kateri izmed naštetih postopkov bo uveden za vsak posamezen primer neskrbnega oziroma nestrokovnega zdravljenja. S pojmom medicinska napaka opisujemo ravnanje, ki bistveno odstopa od profesionalnih standardov in kršitev dolžne skrbnosti ter pazljivosti. Vsako poslabšanje zdravja pacienta nujno ne pomeni medicinske napake. Ker so medicinski posegi vedno nujno povezani z določenim tveganjem, je potrebno jasno razmejiti, katero ravnanje predstavlja medicinsko napako, in kdaj govorimo o zapletu, saj le medicinska napaka povzroči pravno odgovornost zdravstvenega delavca.
Ključne besede: medicinska napaka, pacient, zdravstvena storitev, odgovornost zdravnika, standard dobrega strokovnjaka, malomarno zdravljenje, Zdravniška zbornica Slovenije
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 274; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Primerjava družbenih odgovornosti med izbranimi slovenskimi, francoskimi in danskimi transportnimi podjetji
Tea Knez, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali tematiko družbene odgovornosti in ugotovili, da se začetki družbeno odgovornega vedenja kažejo že v starodavnih rimskih zakonih. Pri proučevanju tematike smo prišli do spoznanja, da ni enotne definicije družbene odgovornosti, saj si jo vsak avtor razlaga po svoje. Vsem definicijam je skupno prizadevanje za odgovorno družbeno, ekonomsko in okoljsko ravnanje. Teoretično spoznanje smo nato nadgradili z analizo kriterijev družbene odgovornosti v desetih slovenskih, francoskih in danskih transportnih podjetjih. Za vsako izbrano transportno podjetje smo pregledali tudi spletne medije in ugotovili, ali podjetje dejansko posluje družbeno odgovorno. Na osnovi dobljenih ugotovitev smo primerjali, kakšno je dojemanje družbene odgovornosti v posamezni državi. Spoznali smo, da transportna podjetja v Sloveniji, Franciji in na Danskem tej tematiki posvečajo veliko pozornosti. Vsa podjetja se zavedajo pomembnosti družbeno odgovornega vedenja do vseh, ki so neposredno ali posredno vključeni v poslovanje, saj pozitivno vpliva na dobičkonosnost in konkurenčnost podjetij.
Ključne besede: družbena odgovornost, transportna podjetja, ključni deležniki v podjetjih, notranja dimenzija, zunanja dimenzija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

6.
Skladnost izjave o nefinančnem poslovanju s politiko podjetja na primeru podjetja telekom slovenije, d.d.
Maša Škorjanc, 2021, diplomsko delo

Opis: Organizacijam je za uspešno poslovanje, doseganje zastavljenih ciljev ter rast ključnega pomena ustrezno zastavljena politika podjetja, ta opredeljuje splošne in temeljne dolgoročnejše značilnosti podjetja. Na njeno oblikovanje imajo vpliv interesi, etika, kultura in filozofija pomembnejših udeležencev. Politika podjetja vključuje oblikovano vizijo, poslanstvo, namen obstajanja ter vrednote organizacije, te sestavine so ključne za uspešno izvajanje procesa vodenja in upravljanja organizacije. Politika podjetja se uresničuje na ravni strateškega managementa njeno izvajanje je potrebno kontrolirati. Slovenska podjetja se zavedajo odvisnosti od svojih zaposlenih, okolja, skupnosti, poslovnih partnerjev in dobrega vodenja. To spoznanje je prisililo organizacije, da se zavedajo pomena družbene odgovornosti v obliki vplivov, ki jih imajo s svojim poslovanjem na družbo. Zaradi družbene odgovornosti organizacije upoštevajo soodvisnost z družbo ter z uravnoteženim poslovanjem na vseh ključnih področjih izkazujejo vložen trud. Organizacije so v zadnjih desetletjih pričele velik delež investicij namenjati trajnostnem razvoju. Po letu 2017 so zaradi prenosa Direktive 2014/95/EU z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J) organizacije, ki kotirajo na borzi dolžne prikazovati informacije o okoljskih, družbenih, ekonomskih, upravljalskih učinkih ter o vplivih teh na samo delovanje organizacije. Poročanje o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju služi organizacijam kot graditelj na zaupanju obstoječih in potencialnih udeležencev podjetja, naj bo to kupec, zaposleni ali poslovni partner. Za neuspeh organizacij je velikokrat krivo neskladje politike podjetja z izjavo o nefinančnem poslovanju, saj podjetja ne aplicirajo zadane vizije, poslanstva, smotra ter temeljnih ciljev v izvajanje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Nefinančna poročila pomagajo podjetjem s pomočjo merljivih učinkov spremljati uspešnost poslovanja organizacije in vplive na trajnostni razvoj. V diplomskem projektu zgoraj omenjene pojme bolje spoznamo na osnovi teorije, nato ugotovitve utemeljimo na primeru slovenskega podjetja Telekom Slovenije, d.d. V raziskovalnem delu spoznamo način poslovanja organizacije ter na podlagi letnega poročila za leto 2019 in 2020 ugotovimo načine izvajanja družbene odgovornosti na podlagi okoljske, družbene in kadrovske politike. Kot celovit zaključek diplomskega projekta podamo ugotovitve analizie skladnosti politike podjetja z izjavo o nefinančnem poslovanju organizacije.
Ključne besede: politika podjetja, nefinančno poročanje, trajnostni razvoj, politika raznolikosti, družbena odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (832,10 KB)

7.
Trajnostni razvoj in družbena odgovornost v skupini Domel, d. d.
Darija Meolic, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučujemo trajnostni razvoj in družbeno odgovornost ter matriko marketinškega spleta v soodvisnosti le-teh skozi tri dimenzije trajnostnega razvoja oz. koncepta trojnega izida (angl. Triple Bottom Line). V teoretičnem delu se osredotočimo predvsem na opredelitve trajnostnega razvoja in naštejemo ter opišemo njegove globalne cilje, ki so bili sprejeti leta 2015 kot Agenda 2030. Kot pomemben del trajnostnega razvoja, predstavimo vse tri dimenzije koncepta trojnega izida. Ker sta trajnostni razvoj in družbena odgovornost povezana in enega brez drugega ni, se osredotočimo na opredelitve družbene odgovornosti, na njene koristi in konkurenčne prednosti ter opišemo na kakšne načine je lahko podjetje družbeno odgovorno v vseh treh dimenzijah koncepta trojnega izida, torej do družbe, okolja in gospodarstva. V teoretičnem delu magistrskega dela preučujemo opredelitve marketinga in marketinškega spleta 7 marketinških P-jev, katerega prikažemo tudi v obliki matrike. Teoretični del magistrskega dela nadgradimo ob primeru skupine Domel, d. d., ki je znana po tem, da stremi k trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti. Najpomembnejše vrednote skupine so ustvarjalnost in ambicioznost, odgovornost in gospodarnost, spoštovanje in sodelovanje, skrb za stranke in zaposlene ter pripadnost. V skupini Domel, d. d., te vrednote oživijo v vsakdanjem poslovanju in se izražajo v močni povezanosti z okolico, v skrbi za njene najšibkejše člane in v spoštovanju naravne dediščine. Poskušamo ugotoviti, na kakšne načine in s katerimi aktivnostmi skupina Domel, d. d. stremi k trajnostnemu razvoju, na kakšne načine izkazuje svojo druženo odgovornost in skrb do družbe, okolja ter gospodarstva. Oblikujemo marketinški splet 7 marketinških P-jev skupine Domel, d. d., in raziščemo kako skupina uporablja trajnostni razvoj in družbeno odgovornost kot marketinški pristop na svojem Facebook profilu. V magistrskem delu predstavimo zadrugo Mondragon kot primer dobre prakse in jo primerjamo s skupino Domel, d. d. Poskušamo ugotoviti katerim globalnim ciljem trajnostnega razvoja izbrana skupina sledi in kakšne koristi oz. konkurenčne prednosti prinaša družbena odgovornost podjetij.
Ključne besede: trajnostni razvoj, cilji trajnostnega razvoja, dimenzije trajnostnega razvoja, družbena odgovornost, marketing, marketinški splet
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 386; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

8.
Generacije in družbena odgovornost
Ana Vilar, 2021, diplomsko delo

Opis: Družbena odgovornost v sodobnem času pridobiva vse večji pomen. Ljudje se moremo zavedati, da življenje na Zemlji ni prostor vsakega posameznika, temveč vseh ljudi, ki si ta prostor delimo. Za skupno življenje je pomembno, da se zavedamo negativnih posledic vpliva na okolje, ki ga lahko z neodgovornim ravnanjem ustvarijo tako velika podjetja kot sleherni posameznik. Do današnjega časa poznamo 5 različnih generacij, ki jih ločujemo glede na obdobje, v katerem smo rojeni. Te generacije so veterani, baby boom, X, Y in Z. Med naštetimi smo raziskali lastnosti oz. splošne osebnostne značilnosti, po katerih jih ločujemo. Pomen družbene odgovornosti smo v diplomskem delu raziskovali gledano skozi oči generacije X in Y, saj se je pojavilo vprašanje o poznavanju družbene odgovornosti med generacijami ter njihovem mnenju o tej. S pomočjo raziskave smo oblikovali smernice za podjetja, ki delodajalcem pripomorejo k boljšem razumevanju oz. sodelovanju z zaposlenimi. Pri raziskavi statističnih razlik kljub različnemu časovnemu obdobju rojstva med generacijama nismo opazili. Ugotovili smo, da sta generacijama X in Y najbolj pomembni dobri odnosi s poslovnimi partnerji, nakazilo plač zaposlenim ob predpisanem datumu, varovanje okolja in izobraževanje kadra. Največje razlike, čeprav statistično neznačilne med generacijama, se pojavijo pri naslednjih trditvah: podjetje skrbi le za doseganje dobička, ohranjanje pozitivnega ekonomskega stanja oz. seznaniti podrejene z uspešnostjo podjetja ter se izogibati kršenju zakonov zaradi doseganja poslovnih ciljev. Pri navedenih statistično neznačilnih razlikah so bolj pozitivno naravnani pripadniki generacije Y, v primerjavi z generacijo X, kar pomeni, da so bolj dovzetni k ravnanju v smeri družbene odgovornosti.
Ključne besede: Družbena odgovornost, generacije, podjetja.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 313; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Možgansko slikanje v sodnih postopkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ada Cerjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj tehnologije in metod, ki se uporabljajo v nevroznanstvene namene, se povečujejo iz dneva v dan. Možganske slike so zgolj ena izmed načinov uporabe nevroznanosti, ki predstavljajo tako napredek kot tudi potrebo po razumevanju samega delovanje in regulacija. Nevroznanost v sodnih postopkih sicer ni nov pojav, vendar je zaradi samega poznavanja zgodovine potrebna regulacija in razprava o sami uporabi možganskih slik v sodnih postopkih. Obstajajo tako pravne, etične in socialne dileme, povezane z možganskimi slikami zaradi možnosti zlorabe uporabljenih tehnologij, zaščite zasebnosti in priljubljenosti pri laični javnosti. Možganske slike imajo zaradi svoje barvitosti in estetike prav posebno mesto pri odločevalci, zato je nujno razumevanje teh tehnologij in pravilna interpretacija. Dileme med strokovnjaki iz prava in nevroznanosti prihajajo zlasti, zaradi neskladnega dojemanja posameznikov. Pravna stroka trdi, da je posameznik racionalni agent, ki ima svobodno voljo in je sam ogovoren za svoja dejanja, medtem ko nevroznanstveniki, ljudi obravnavajo iz bolj determinističnega pogleda in izhajajo iz posameznikovega živčnega sistem in njegovega delovanja. Končni produkt nevroslik nam daje občutek razumevanja in nezmotljivosti, saj je fizično vidna aktivnost, vendar je tehnologija, ki je uporabljena za nastanek nevroslike kompleksnejša in za njo stojijo številni postopki. Postopki, s katerimi pridobimo končni produkt vsebuje temeljito in pravilno statistično analizo, pri kateri je manevrski prostor za napake velik, kar posledično vpliva na rezultat. Zavedati se je potrebno, da so možganske slike v uporabi šele dve desetletji in da je potrebno še ogromno študij, ki bodo potrdile, da so same metode za izdelavo končnega produkta, uporabljene pri različnih tehnikah nevroslikanja verodostojne in zanesljive.
Ključne besede: nevroznanost, preučevanje možganov, nevroslike, sodni procesi, kazenska odgovornost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 239; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (535,22 KB)

10.
Pravna odgovornost prostovoljca za ravnanje otrok na letovanjih : magistrsko delo
Manca Raušl Kodrič, 2021, magistrsko delo

Opis: Prostovoljske organizacije, ki organizirajo letovanja mladoletnih otrok so velikokrat postavljena pred vprašanje pravne odgovornosti za nastalo škodo ali nastanek prepovedane posledice oziroma povzročitve nevarnosti. Na letovanjih mladoletnike spremljajo prostovoljci, ki niso strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Odgovornost prostovoljcev na letovanjih bo primerjana z odgovornostjo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki pa veljajo za strokovnjake na svojem delovnem področju. V primeru nastanka škode na letovanjih se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti za nastalo škodo in vprašanje kdo od udeležencev za to škodo odgovarja. Lahko je to organizacija, lahko je prostovoljec, uporabnik prostovoljnega dela, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. V nekaterih primerih pa je lahko škoda tudi posledica golega naključja. Enako se v primeru škodnega dogodka do katerega pride med šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo se prav tako postavlja vprašanje odgovorne osebe, ki za to škodo odgovarja. To je lahko šola, strokovni delavec, učenec ali njegovi starši in skrbniki v primeru posebne odgovornosti. Tudi tukaj lahko gre za naključje. Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev in prostovoljcev bo primerjana na podlagi instituta skrbnosti po katerem se presoja skrbno ravnanje posameznikov. V primeru povzročitve nevarnosti ali nastanka prepovedane posledice, ki izpolnjuje elemente kaznivega dejanja se tako v šolskem prostoru kot na letovanjih, prav tako postavlja vprašanje kdo je storilec kaznivega dejanja. Ker predmetno delo obravnava mladoletne osebe, ni nujno da so kot storilci za kaznivo dejanje odgovorni sami, odgovornost je lahko namreč tudi na njihovih odraslih spremljevalcih ali starših.
Ključne besede: prostovoljec, vzgojitelj, strokovni delavec, mladoletnik, kazenska odgovornost, garantna dolžnost, odškodninska odgovornost, standard skrbnosti.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 389; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici