Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V preteklih letih so se pojavili številni dogodki (kot so finančne krize, neodgovorno korporativno upravljanje itd.), ki so negativno vplivali na gospodarske družbe, gospodarstvo in s tem tudi na deležnike in širšo družbo. S strani ključnih deležnikov gospodarskih družb se je tako začela pojavljati vedno večja potreba po celovitosti poročanih informacij s strani gospodarskih družb in po večji transparentnosti. Z vpeljavo Evropske direktive 2014/95/EU (v nadaljevanju NFRD) je bila na evropski ravni vpeljana zahteva za poročanje nefinančnih podatkov za določene skupine gospodarskih družb. Z objavo tovrstnih informacij naj bi gospodarske družbe njihovim deležnikom in širši javnosti prikazale celovitejšo plat svojega poslovanja, ki se ne navezuje primarno na finančno stanje in pridobivanje dobička, temveč tudi na vlogo prilagajanja poslovanja gospodarske družbe v smeri ohranjanja naravnega in družbenega okolja. S tem bi se širši javnosti prikazala dodatna področja poslovanja in upravljanja gospodarskih družb, ki bi pripomogla k večjemu zavzemanju gospodarskih družb za doseganje ciljev, ki so vsebinsko naravnani k trajnostnemu in družbeno odgovornemu razvoju. Glavni poudarek doktorske disertacije se nanaša na raziskavo vpliva zakonodaje nefinančnega poročanja na kakovost poročanih nefinančnih informacij (raziskovalni konstrukt 1) in na vpliv zakonodaje nefinančnega poročanja na trajnostno korporativno upravljanje (raziskovalni konstrukt 2). Tovrstni vpliv je v raziskavi doktorske disertacije proučevan na podlagi lastnega raziskovalnega modela, ki je bil vzpostavljen na temelju zahtev NFRD, CSRD, standardov ESRS in MER-modela integralnega managementa in upravljanja. Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in empirični del. Prvo poglavje doktorske disertacije predstavlja uvodno poglavje, ki vsebuje opredelitev problema raziskave, raziskovalno tezo, cilje raziskave, raziskovalna vprašanja, kot tudi predpostavke in omejitve raziskave ter opis raziskovalnih metod. Drugo in tretje poglavje doktorske disertacije se nanašata na opis teoretične podlage, zgodovinskega razvoja in zakonodaje na področju korporativnega upravljanja in družbeno odgovornega ter trajnostnega korporativnega upravljanja. Četrto poglavje doktorske disertacije vsebuje opis celovitega in trajnostnega upravljanja gospodarskih družb na podlagi MER-modela integralnega managementa in upravljanja. V petem poglavju so opisani pravni viri na področju družbeno odgovornega in trajnostnega korporativnega upravljanja v EU in medsebojna primerjava pravnih okvirjev izbranih držav (Slovenije, Nemčije in Francije), ki so vključene v empirični del raziskave doktorske disertacije. Ugotovitve, pridobljene v drugem, tretjem, četrtem in petem poglavju, so bile uporabljene za pripravo lastnega raziskovalnega modela, ki je opisan v šestem poglavju doktorske disertacije. Lasten raziskovalni model za ovrednotenje nefinančnih informacij je bil uporabljen za izvedbo empirične raziskave. Empirična raziskava, ki je predstavljena v sedmem poglavju, je bila izvedena na podlagi kvalitativne metode pluralne razlagalne študije primera. Za analizo podatkov je bila v raziskavi študije primera uporabljena kvalitativna metoda analize vsebine v povezavi z metodo primerjalne analize. V raziskavo je bilo vključenih 30 gospodarskih družb iz Slovenije, Nemčije in Francije (10 gospodarskih družb iz vsake države). Raziskava je bila izvedena na podlagi javno objavljenih letnih poročil in trajnostnih poročil, objavljenih za leti 2017 in 2021. Predstavljenim rezultatom empiričnega dela raziskave sledi opis implikacij rezultatov raziskave za gospodarske družbe in širšo družbo v osmem poglavju ter sklep s ključnimi ugotovitvami raziskave.
Ključne besede: nefinančno poročanje, korporativno upravljanje, MER-model integralnega managementa in upravljanja, družbeno odgovorno korporativno upravljanje, trajnostno korporativno upravljanje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,05 MB)

Opis: Vinorodna dežela Posavje je raznovrstna v reliefnem pogledu, pestra po geološki sestavi in bogata v raznolikosti vinske ponudbe. Vinorodna dežela Posavje ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki v povezavi z dediščino gastronomije predstavlja svojo prepoznavnost na turističnem trgu. V sklopu magistrske naloge smo obravnavali vinorodno deželo Posavje kot turistično destinacijo z razvojnim potencialom v smeri odgovornega in trajnostnega upravljanja destinacije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali nekatere pojme, ki so potrebni za razumevanje in opredelitev vsebine našega dela. Navedli smo dva primera dobrih praks delovanja vinsko-kulinaričnega turizma v vinorodni deželi Primorska in v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali gostinsko-turistični sektor in vinski sektor z vidika načinov trženja lokalnih vin in kulinarike ter z vidika sodelovanja, povezovanja, upravljanja in načrtovanja vseh deležnikov v vinsko-kulinaričnem turizmu na destinaciji. Ugotovili smo, da je med deležniki v turizmu zaznati velik potencial za usklajen trajnostno odgovoren razvoj in za povezovanje različnih elementov v verigi storitev. Na podlagi pregledane literature, analize stanja in opravljene raziskave smo predvideli vizijo razvoja v smeri vinsko-kulinarične destinacije in določili štiri prioritete, ki predstavljajo odgovorni, trajnostni in inovativni razvojni potencial vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacije.
Ključne besede: Vinorodna dežela Posavje, turistična destinacija, odgovorno in trajnostno upravljanje, vinsko-kulinarični turizem, razvojni potencial
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1915; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,41 MB)