1. Pogled strokovnih delavcev vrtca na delo v razvojnem oddelku : magistrsko deloNastja Hribernik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo nudi vpogled v delo v razvojnih oddelkih vrtcev skozi perspektivo strokovnih delavcev, ki v omenjenih oddelkih vsakodnevno delujejo. Zadnja leta v vzgoji in izobraževanju zasledimo vedno večje število vrtcev, ki odpirajo razvojne oddelke. Zaradi potrebe po poznavanju dela v razvojnih oddelkih vrtcev za bodoče vzgojitelje in druge strokovne delavce, ki bodo delovali v omenjenih oddelkih, smo omenjeno področje podrobneje raziskali.
V raziskavo smo vključili 74 strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki so zaposleni v razvojnih oddelkih vrtcev. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom.
Ugotovili smo, da večina strokovnih delavcev zase ocenjuje, da so usposobljeni oziroma popolnoma usposobljeni za svoje delo. Preobremenjenost strokovnih delavcev se je izkazala za največjo težavo, s katero se strokovni delavci spopadajo v okviru svojega dela. Kot ovira pri medsebojnem sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci se je pokazalo pomanjkanje časa zaradi lastne preobremenjenosti. V nadaljevanju so rezultati pokazali, da strokovni delavci pri svojem sodelovanju z drugimi najpogosteje uporabljajo načrtovanje vsakodnevnih dejavnosti za otroke. Prav tako se je pokazalo, da imajo strokovni delavci v sklopu dnevne rutine ravno pri načrtovanju dejavnosti za otroke največje težave, saj dejavnosti velikokrat pripravljajo individualno za vsakega otroka posebej. Ugotovitev, da strokovni delavci sprotno komunikacijo s starši pri prihodu otrok v vrtec ter odhodu otrok in pogovorne ure ocenjujejo kot najpomembnejše za otrokov razvoj, nas ni presenetila, saj takrat poteka največ komunikacije med starši in strokovnimi delavci. Ravno tako smo pričakovali rezultate, ki so se pojavili pri profesionalnem izpopolnjevanju strokovnih delavcev. Pokazalo se je, da so strokovni delavci mnenja, da skozi prakso v vrtcu oz. delovne izkušnje pridobijo največ znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, razvojni oddelki, vzgojno-izobraževalno delo
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 640; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
2. Pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapijeAleš Belec, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Zgodnja mobilizacija je niz intervencij na področju zdravstvene nege. Še posebej pride prav na oddelkih intenzivne terapije. Zgodnja mobilizacija ima vpliv na izboljšano mišično moč, funkcionalno neodvisnost, skrajšano trajanje delirija in mehanske ventilacije. Posledično se skrajša čas hospitalizacije. Namen zaključnega dela je raziskati pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije.
Metode: V diplomskem delu smo pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in metoda kompilacije. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Science Direct. Potek iskanja smo prikazali z diagramom PRISMA; v pomoč so nam bili Boolovi operaterji, ključne besede, vključitveni in izključitveni kriteriji ter limiti.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 302 zadetka. Za našo raziskavo jih je bilo primernih 15. Rezultati pregleda literature so pokazali, da se je zaradi zgodnje mobilizacije zmanjšal pojav šibkosti, ki je povezana s hospitalizacijo na oddelkih intenzivne terapije; prav tako so bili izboljšani mišična moč, funkcionalna zmogljivost in mobilnost ob odpustu.
Razprava in zaključek: V naši raziskavi o pomenu zgodnje mobilizacije odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije smo ugotovili, da ima zgodnja mobilizacija kritično bolnega pacienta ugoden vpliv. Skrajša se trajanje hospitalizacije in posledično tudi zapletov. Izboljšano je dolgoročno mobilno stanje pacienta.
Ključne besede: zgodnja mobilizacija, odrasla oseba, okrevanje, oddelki intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 80
Celotno besedilo (936,55 KB) |
3. Potrebne izboljšave na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju : magistrsko deloNuša Junger, 2023, magistrsko delo Opis: Predšolsko obdobje je eno izmed najpomembnejših obdobij v otrokovem življenju, saj je potrebno razvijati in spodbujati otrokov celostni razvoj. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, specialni in inkluzivni pedagogi (v nadaljevanju strokovni delavci) se morajo za uspešno delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno usposobiti in na tem področju poglobiti svoje znanje. To znanje zajema značilnosti posameznih skupin teh otrok in njihovih staršev, metode in strategije dela z njimi v oddelku, prepoznavanje, opazovanje in spremljanje otrokovega razvoja oziroma napredka, načine načrtovanja ciljev in dejavnosti ter prilagajanja z uporabo različnih didaktičnih pripomočkov. Prehod na inkluzivno paradigmo pomeni spremembe pri usposabljanju strokovnih delavcev. Da bi lahko strokovni delavci učinkovito delovali v inkluzivnih okoljih, morajo imeti ustrezne vrednote, stališča, veščine, sposobnosti in znanja (Opara idr., 2010). Strokovni delavci na plečih nosijo eno izmed najodgovornejših nalog, saj morajo po principu timskega dela sodelovati pri večini nalog za otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v skupino in ob tem nositi polno poklicno in osebno odgovornost (Čas, Kastelic in Šter, 2003).
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, redni oddelki vrtcev, strokovna izobraževanja in usposabljanja, profesionalni razvoj, vpeljevanje izboljšav in dvig kakovosti vrtcev
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. Specializirana sodišča in oddelki v Republiki Sloveniji : diplomsko deloLara Knapić, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško.
Ključne besede: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1062; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,96 MB) |
5. Zgodnja obravnava in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcaMonika Žunko, 2020, magistrsko delo Opis: Zgodnja obravnava ima velik pomen pri prepoznavanju in odpravljanju razvojnih odstopanj pri predšolskih otrocih. Tako pomembno vpliva na usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, saj se na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo zgodnje obravnave, otrokom lahko omogočijo prilagoditve dela v skladu z njihovimi potrebami.
Namen magistrske naloge je raziskati zgodnjo obravnavo in vključevanje otrok v redne oddelke vrtca, k čemur nas je spodbudilo sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2019.
Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na zgodnjo obravnavo otrok in otroke s posebnimi potrebami, kjer podrobneje opredelimo zgodnji razvoj otroka in možnosti vplivanja nanj s pomočjo zgodnje obravnave. Opredeljene so tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, njihovo usmerjanje, inkluzija v vrtcih, ter potrebne prilagoditve dela za različne skupine otrok s posebnimi potrebami.
V empiričnem delu smo želeli ugotoviti kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev. Zanimala so nas njihova stališča do koristnosti zgodnje obravnave, stališča do izvajanja zgodnje obravnave, ocena lastne kompetentnosti za delo z otroki s posebnimi potrebami ter seznanjenost z ZOPOPP, oziroma delo v skladu s tem zakonom. Pri raziskavi je sodelovalo 297 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz vse Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic srednje dobro seznanjene z ZOPOPP ter, da se njihovo delo v okviru zgodnje obravnave po sprejetju nove zakonodaje ni bistveno spremenilo. Ugotovili smo tudi, da so njihova stališča do zgodnje obravnave večinoma pozitivna, znotraj statusa glede na poklic, dolžino delovne dobe in število že obravnavanih OPP pa med njihovimi stališči obstajajo statistično pomembne razlike. Razlike pripisujemo različni stopnji izobrazbe, različni stopnji avtonomije pri delu in izkušnjam na področju dela z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, redni oddelki vrtca
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 2462; Prenosov: 836
Celotno besedilo (1,60 MB) |
6. Delovne zahteve in viri v povezavi z izgorelostjo med medicinskimi sestrami na oddelkih intenzivne medicineAna Pehnec, 2019, magistrsko delo Opis: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Ključne besede: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1618; Prenosov: 350
Celotno besedilo (1,52 MB) |
7. Stališča kriminalistov MKO o njihovi usposobljenosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Besednjak, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Stališča kriminalistov MKO o njihovi usposobljenosti so predstavljena usposabljanja kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov (v nadaljevanju MKO), raziskana usposobljenost kriminalistov MKO ter osebne kompetence izvajalcev usposabljanj za MKO. Kriminalisti MKO poleg splošnih policijskih nalog pogosto opravljajo zahtevnejše oziroma nevarne policijske naloge. Da bi kriminalisti MKO navedene policijske naloge opravili strokovno, zakonito, učinkovito in predvsem varno, se morajo veliko usposabljati in izpopolnjevati. S pomočjo anketnega vprašalnika so bila ugotovljena stališča kriminalistov MKO o njihovi usposobljenosti in pridobljena njihova mnenja, ali so navedena usposabljanja koristna in učinkovita. V empiričnem delu diplomske naloge je bilo ugotovljeno, da kriminalisti MKO ocenjujejo svojo usposobljenost kot dobro, da zahtevnejše in nevarne policijske postopke opravljajo uspešno, strokovno in zakonito. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo izvajalci usposabljanj za MKO dobre osebne kompetence. Ugotovljeno je bilo tudi, da usposabljanja kriminalistov Mobile Einsatzkommando (v nadaljevanju MEK) in MKO nista primerljiva. Izpostavljene so bile pomanjkljivosti usposabljanj in predlagane izboljšave kot so več usposabljanja na področju tajnega opazovanja in sledenja, več vlaganja finančnih sredstev v vadbene opreme, vadbišča, strelišča, vozila za vadbo itd. Priporočena so bila tudi usposabljanja v tujini, še posebej s kriminalisti MEK, ker so bila ocenjena kot zelo koristna in kvalitetna. Navedeni koncept usposabljanj bi bilo treba vzdrževati in ga glede na varnostna tveganja in grožnje nadgraditi in dopolnjevati.
Ključne besede: policija, policijsko delo, kriminalisti, mobilni kriminalistični oddelki, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1844; Prenosov: 307
Celotno besedilo (752,07 KB) |
8. Poostreni nadzor kot operativno-taktični kriminalistični ukrep : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUroš Baligač, 2017, diplomsko delo Opis: Razvijanje trenda kriminalnih dejanj in s tem novih oblik izvršitve le-teh je svetovne policije iz razvitejših dežel pripeljalo do razvijanja novih oblik odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Ena od najbolj učinkovitih metod policije za odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje kaznivega dejanja je poostreni nadzor. Ob tem pa moramo omeniti, da je poostreni nadzor tudi ena najbolj kompleksnih osnovnih oblik dela policije.
Rezultati poostrenega nadzora so odvisni od prave izbire taktike, števila moštva, kraja izvajanja poostrenega nadzora ter časa izvajanja le-tega. Vse našteto mora biti sestavni del načrta izvedbe poostrenega nadzora, katerega sestavi načrtovalec oziroma vodja poostrenega nadzora. Načrtovalci in vodje poostrenega nadzora so po večini starejši in izkušeni kriminalisti, kateri imajo dobro in jasno zastavljene cilje, kaj hočejo doseči z dotičnim poostrenim nadzorom.
Iz prakse smo ugotovili, da si vse svetovne policije, hkrati s slovensko, več ne predstavljajo opravljanje svojega dela brez poostrenega nadzora, kajti enostavno prinese zelo dobre dolgoročne rezultate. Zaradi te ugotovitve se ta ukrep še nekaj časa sigurno ne bo uvrstil med zastarele oblike dela. Prav nasprotno. Prepričani smo, da ga bo policija še naprej in pogosteje uporabljala, ga razvijala in nadgrajevala.
V diplomskem delu smo predstavili in razčlenili poostren nadzor kot samostojni ukrep kriminalistične policije. Poudarek je predvsem na načrtovanju in sodelovanju kriminalistične policije z drugimi enotami ter izvajanju le-tega ukrepa. V ta segment spada tudi taktika izvedbe, predstavili pa bomo tudi Strategijo in koncept delovanja mobilnih kriminalističnih oddelkov na varnostno obremenjenih območjih ter praktični postopek oziroma prijetje kot rezultat poostrenega nadzora.
Ključne besede: kazniva dejanja, preprečevanje, nadzorovanje, kriminalna žarišča, policija, policijsko delo, mobilni kriminalistični oddelki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2017; Ogledov: 1360; Prenosov: 187
Celotno besedilo (776,01 KB) |
9. Usmeritve za delo z osebami z demenco v domovih za starejšeBernarda Mlakar, 2016, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili fenomen demence, pristope obravnave oseb z demenco, najpogostejše oblike varstva, organizirane bivalne modele in institucionalno varstvo ter zakonske podlage, standarde in normative za obravnavo oseb z demenco v domovih za starejše. Metodologija raziskovanja. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, sestavljenega iz petnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 39 domov po Sloveniji, ki izvajajo storitve institucionalnega varstva za osebe z demenco starejše od 65 let in več. Rezultate ankete smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 19.
Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da v domovih za starejše najpogosteje izvajajo integrirano obliko varstva oseb z demenco, tako meni 51,2 % vprašanih, 42,9 % jih je mnenja, da imajo v domu organizirano integrirano obliko oskrbe IV, kar je tudi prevladujoča oblika. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da 35,7 % vprašanih meni, da domovi za starejše najpogosteje zagotavljajo varnost osebam z demenco z metodo osebnega spremljanja. Ugotovili smo tudi, da 24 % domov, kar je tudi najpogosteje, namešča na oddelek osebe z demenco, ki so v domu že dlje časa in so naknadno zbolele za demenco na podlagi mnenja psihiatra.
Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo domovi za starejše pri obravnavi oseb z demenco veliko izkušenj in strokovnega znanja, so usmerjeni v razvijanje in uvajanje novih modernih konceptov dela ter v zagotavljanje kakovostnih bivalnih razmer. Učinkovit razvoj in uspešnost dela pa bo v prihodnosti vsekakor tudi odvisna od naklonjenosti vladnih institucij, ukrepov državne, mednarodne in evropske politike, spreminjanja zdravstvenih reform ter nacionalnih strategij.
Ključne besede: Demenca, fenomen demence, modeli, metode, koncepti, usmeritve in celostna obravnava oseb z demenco, domovi za starejše, oddelki za demenco, oskrba ter pristopi v zdravstveni negi.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 3419; Prenosov: 438
Celotno besedilo (1,33 MB) |
10. Optimizacija delovnih procesov na radioloških oddelkihMateja Kofjač, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) so l. 2011 začeli z uvajanjem nove informacijske tehnologije, imenovane PACS. Sistem je vezan na radiološko tehnologijo, digitalizacija diagnostičnega procesa omogoča optimizacijo procesa od napotitve bolnika na preiskavo do zaključenega izvida, slikovne priloge in arhiviranja celotnega postopka.
S postopnim uvajanjem sistema so delno prešli na »brezpapirni« sistem in z digitalizacijo tudi močno pohitrili postopke. Pojavile so se težave, ker vsi ostali podporni sistemi, kot so elektronska čakalna knjiga, obračun storitev in poročanje o čakalnih dobah, v tem projektu niso bili v celoti prilagojeni temu postopku.
S pomočjo sedemstopenjskega modela izboljševanja procesa smo optimizirali procese čakalne knjige, nadzora obračuna, skladiščenje in porabo sanitetnega materiala.
Želeli smo doseči pregledno strokovno, finančno poslovanje diagnostičnih in slikovnih enot v UKCL, da bi bilo skladno z navodili ZZZS in IVZ.
S pomočjo radiološkega informacijskega sistema, ki je bil osnova optimizacije urnikov za posamezne modalitete, smo raziskovali, kako le-te čim bolj izkoristili za boljše planiranje preiskav, preglednejšo realizacijo posegov in lažje načrtovanje posegov na različne modalitete. S tem smo želeli povečati storilnost in zmanjšati čakalne dobe, da bo proces naročanja optimiziran in stroški poslovanja nižji.
Zagotovili smo popoln obračun vseh storitev, kar je zelo pomembno za vse radiološke oddelke, saj se na to realizacijo veže odobritev programa, ki ga financira ZZZS za naslednje leto. Ravno tako smo nadgradili obračun storitev, da so vse radiološke storitve korektno obračunane. Čakalnih dob v tem trenutku nismo skrajšali, vendar smo se uspeli dogovoriti z zavarovalnico o povečanju programa za dejavnosti, ki imajo najdaljšo čakalno dobo.
Uvedba nove tehnologije vpliva na spremembo starih procesov in uvaja nove oblike dela, predvsem pa korenito spreminja miselnost zaposlenih in radiologijo kot diagnostične, slikovne in terapevtske metode.
Ključne besede: – optimizacija procesov, – elektronska čakalna knjiga, – nadzor obračuna, – informacijski sistem PACS, – radiološki oddelki.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1724; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,47 MB) |
