1. Faktor sklopitve NFC forum WLC anten : master's thesisJan Pleterski, 2022, magistrsko delo Opis: Brezžična tehnologija kratkega dosega oz. tehnologija NFC se uporablja že v mnogih dandanašnjih napravah. To tehnologijo je namreč mogoče uporabiti za najrazličnejše namene, kot so: identifikacija osebe, odpiranja vrat, plačevanja s kreditno kartico itd. Tehnologija NFC že leta pridobiva na pomenu. Ustanovil se je tudi forum NFC z namenom razvijati nove specifikacije in prilagajanja arhitekture NFC novim ciljem. V okviru tega je nastala tudi nova tehnologija WLC – specifikacija brezžičnega polnjenja, ki omogoča majhnim elektronskim napravam NFC brezžično polnjenje s prenosi moči do 1 W.
V magistrski nalogi smo se osredotočili na antene, ki izhajajo iz standarda NFC Forum WLC. Cilj naloge je bilo določiti vrednosti faktorja sklopitve po celotnem območju delovanja anten iz standarda NFC Forum WLC. Pri raziskovnaju magnetno sklopljenega sistema smo preučevali medsebojno induktivnost, ki je ključni parameter za izračun faktorja sklopitve, ter tudi induktivnosti obeh anten. Vse opravljene meritve smo s pomočjo programskega jezika Python predstavili na grafih, ki prikazujejo vrednosti faktorja sklopitve v vseh izmerjenih točkah specificiranega delovnega volumna.
Dodali smo tudi tehnični prikaz uvoza podatkov v programsko opremo PathWave Advanced Design System (ADS), ki jo lahko uporabimo v primeru uporabe izmerjenih podatkov za simuliranje.
Odločili smo se za tri načine, kako izmeriti karakteristiko zračno sklopljenega sistema, sestavljenega iz dveh anten s standardom NFC Forum WLC. Tako smo prikazali naslednje tri metode merjenja faktorja sklopitve:
– dvo-vhodno meritev z napravo VNA,
– eno-vhodno meritev z napravo VNA, z metodo Odprt-Zaprt,
– osciloskop in frekvenčni generator.
Vse postavitve delovnega prostora smo pomerili s štirimi različnimi pozicijskimi kombinacijami med sprejemnikom in oddajnikom. Ker ima antena sled natisnjeno le na eni površini tiskane plošče, je merilni proces pokazal razliko. Če sta bili anteni obrnjeni ena proti drugi s tiskano stranjo, je bila vrednost faktorja sklopitve visoka. Če pa sta bili anteni obrnjeni s hrbtno stranjo ena proti drugi, je bila vrednost faktorja sklopitve veliko nižja. V primeru, da sta bili anteni obrnjeni v enako smer in je bila spodnja antena sprejemnik, zgornja pa oddajnik ali obratno, je bila vrednost faktorja sklopitve enaka.
Vse merilne procese in ugotovitve smo želeli tudi teoretično ovrednotiti. Prikazali smo tri različne načine uvoza podatkov v programsko opremo za razvijanje in simuliranje radio-frekevenčnih sistemov ADS.
Glede na rezultate merjenja bi bilo mogoče faktor sklopitve v določenih pozicijah delovnega prostora izboljšati, če bi bila antena koncentrična – s tem bi namreč povečali vrednost faktorja v smereh, kjer je sedaj antena krajša. V primeru simetrije bi v vse smeri definiranega delovnega prostora dobili tako enake vrednosti. Če bi bila antena koncentrične oblike, bi bila posledično večja, s tem pa bi imeli težavo za vgradnjo v manjše električne naprave.
Za konec smo v magistrski nalogi podali še meritve z CNC-robotom. V tem primeru smo antene postavili v referenčne pozicije in definirali nov, večji delovni volumen. Iz rezultatov meritve pa smo nato raziskovali spreminjanje faktorja sklopitve izven definiranega delovnega volumna.
Ključne besede: NFC, WLC, oddajnik, sprejemnik, medsebojna induktivnost, faktor sklopitve, iso površina.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 380; Prenosov: 0 |
2. Bluetooth krmiljenje plezajočega robota za vzdrževanje mostovDejan Vrtič Pal, 2018, diplomsko delo Opis: Vzdrževanje mostov je lahko zamudno in zahtevno delo, zato ga je smiselno opravljati s plezajočim robotom. Ker dodatna teža robotu predstavlja večjo breme, želimo minimizirati ožičenje z brezžično komunikacijo, v našem primeru bluetooth komunikacijo. Namen tega dela je bil, ugotoviti, kako lahko bluetooth komunikacijo uspešno izvedemo na plezajočem robotu in če je bluetooth komunikacija optimalna rešitev za robota za plezanje.
V teoretičnem uvodu smo predstavili robota in opredelili bluetooth protokol. V praktičnem delu smo spoznali kinematični model robota za plezanje in razčlenili potrebo po prenosu podatkov pri različnih gibih robota. Pregledali smo bluetooth vmesnike na tržišču in izbrali najustreznejšega za potrebe robota za plezanje. Bluetooth komunikacijo smo izvedli in preizkusili s pomočjo treh mikrokrmilnikov dsPIC33FJ64MC802 in s pomočjo treh različnih Bluetooth modulov HC-05, RN-42 in RN4871. Pri izvedbi brezžične bluetooth komunikacije smo poskušali zagotoviti dovolj veliko hitrost prenosa podatkov pri najmanjšem številu potrebnih bluetooth modulov (najnižjih stroških). Ugotavljali smo ali zmoremo s pomočjo Bluetooth komunikacije pošiljati podatke vsakemu krmilniku osi robota in prijemalu robota v času, ki je krajši od 1 tisočinke sekunde. Prenos je bil daljši, kot smo načrtovali (30 mili sekund) in je imel domet, ki je bil večji od pričakovanega (več kot 10m za bluetooth 2. razreda). Ugotovili smo, da je izvedba bluetooth komunikacije mogoča. A za to da najdemo boljšo rešitev so potrebni dodatni preizkusi.
Ključne besede: plezajoči robot za vzdrževanje mostov, bluetooth komunikacija, UART (univerzalni asinhronski sprejemnik-oddajnik), MESH, PTP (od točke do točke)
Objavljeno v DKUM: 16.07.2018; Ogledov: 1520; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (5,75 MB) |
3. BREZŽIČNI PRENOS PODATKOV MED MIKROKRMILNIKINikola Ovčar, 2011, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo razvili prototipni sistem za merjenje temperature in brezžični prenos podatkov s pomočjo infrardeče povezave na bazno enoto. Sistem je razdeljen na bazno enoto in več merilnih enot. Bazna enota, zgrajena okrog mikrokrmilnika PIC16F887, nadzoruje prenose iz merilnih enot ter omogoča prikaz podatkov na grafičnem zaslonu. Merilna enota je implementirana na mikrokrmilniku PIC16F88, in je zadolžena za avtomatsko zaznavanje priključenih senzorjev Dallas DS18x20 ter posredovanje podatkov na zahtevo bazne enote. Sistem samodejno zaznava število aktivnih merilnih enot in iz priključenih senzorjev pridobiva merilne podatke.
Ključne besede: mikrokrmilnik, infrardeč prenos, protokol 1-wire, temperaturni senzor, IR sprejemnik/oddajnik
Objavljeno v DKUM: 25.09.2011; Ogledov: 2441; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,61 MB) |
4. |
5. MODULARNA GRADNJA TELEKOMUNIKACIJSKEGA SATELITAAndrej Medved, 2010, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podaja pregled mehanskih, elektronskih in komunikacijskih modulov, ki se uporabljajo pri gradnji majhnih telekomunikacijskih satelitov. Najprej je predstavljena razdelitev satelitov glede na njihovo velikost in filozofijo gradnje majhnih satelitov s pomočjo komercialne tehnologije. Vsakemu modulu je namenjeno svoje poglavje. Le-ta si sledijo, kot struktura satelita, napajalni modul, mikroračunalnik, komunikacijski modul, modul za uravnavanje in nadzor položaja satelita v orbiti, modula za kontrolo temperature in sevanja satelita ter koristni tovor satelita. V zadnjem poglavju je predstavljen praktičen primer izdelave modulov prototipa majhnega telekomunikacijskega satelita. Posebej je predstavljen problem sevanja v LEO orbiti in izbira ustreznega varovalnega plašča, ki zaustavlja ionizirajoče sevanje. Izbira ustreznega aluminijastega plašča oziroma ohišja določa
tudi čas, kako dolgo bo satelit zanesljivo deloval v okolju ionozirajočega sevanja.
Ključne besede: Satelit, modul, majhen satelit, sevanje, napajalni modul, modul za uravnavanje in nadzor položaja, komunikacijski modul, prototip, radijski sprejemnik, radijski oddajnik
Objavljeno v DKUM: 06.01.2011; Ogledov: 3416; Prenosov: 219
Celotno besedilo (13,02 MB) |
6. KRMILNIK VISOKOFREKVENČNEGA ODDAJNO/SPREJEMNEGA MODULAMatevž Ževart, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava izdelavo krmilnika visokofrekvenčnega modula, ki deluje na področju ultra visokih frekvenc. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani vsi gradniki krmilnika. Podrobneje je predstavljen visokofrekvenčni modul in protokol, ki ga modul uporablja za komunikacijo z mikrokrmilnikom.
V praktičnem delu je podrobno opisano delovanje krmilnika, s poudarkom na programski kodi za krmiljenje in komunikacijo z visokofrekvenčnim modulom. Program je napisan v programskem jeziku C. Krmilnik smo uspešno realizirali s pomočjo 8-bitnega mikrokrmilnika. Z uporabo štirih tipk lahko nastavimo sprejemno in oddajno frekvenco modula ter izberemo oddajno moč. Dodatno lahko izberemo sprejemni ali oddajni režim delovanja. Status modula in režim delovanja se izpisuje na vgrajenem
prikazovalniku na tekoče kristale.
Ključne besede: mikrokrmilnik, vodilo I2C, oddajnik, sprejemnik, radijska postaja, temperaturna kompenzacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2009; Ogledov: 2493; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,77 MB) |
7. POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE USTREZNOSTI DIGITALNIH PRIZEMNIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJITomaž Bokan, 2009, magistrsko delo Opis: Uspešen prehod iz analogne na digitalno radiodifuzijo je v veliki meri odvisen od razpoložljivosti DVB-T sprejemnih naprav skladnih s posameznimi nacionalnimi zahtevami. Za sprejem signala DVB-T je potrebno uporabiti ustrezen TV sprejemnik ali posebno zunanjo enoto, ki bo omogočala sprejem digitalnega signala. Sprejemnik mora biti sposoben dekodirati signal kodiran po postopku, ki ga je izbrala in predpisala posamezna država. V primeru Republike Slovenije mora sprejemnik dekodirati signal za televizijo standardne razločljivosti kodiran v MPEG-4, kar postavlja za sprejemnike nekoliko drugačne zahteve od sosednjih držav. Za zagotavljanje delovanja sprejemnikov skladno z nacionalnimi zahtevami in omogočanje lažjega prehoda na digitalno radiodifuzijo je koristno pripraviti nacionalne zahteve za sprejemnike signala DVB-T. Na podlagi nastalih zahtev za sprejemnike in postopkov za testiranje je možno izvesti tudi testiranje skladnosti sprejemnikov z zahtevami.
Ključne besede: Radiodifuzija, Televizija, DVB-T, MPEG2, MPEG4, STB, sprejemnik, oddajnik, pretvornik, omrežje, antena, COFDM modulacija
Objavljeno v DKUM: 24.04.2009; Ogledov: 3333; Prenosov: 233
Celotno besedilo (3,89 MB) |
