| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Korporativno pravna in upravljavska sprejemljivost zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora
Zoran Živko, 2016, magistrsko delo

Opis: Glede na zgodovino razvoja gospodarstva, lastniško strukturo in korporativno kulturo prevladuje v Sloveniji mnenje o zelo nizki verjetnosti odškodninskih tožb proti managerjem družb. Zato se ti večinoma niti ne zavedajo svoje odgovornosti in posledično ne poznajo možnih rešitev odškodninske zaščite premoženja družbe in svojega osebnega premoženja. Po razvpitih primerih več sto milijonskih in milijardnih odškodninskih tožb po letu 2000 v ZDA in EU je postalo aktualno vprašanje kazenske in tudi odškodninske odgovornosti. Z globalno gospodarsko krizo se je tudi v Sloveniji izjemno povečalo število prisilnih poravnav in stečajev podjetij. Temu je sledilo preverjanje zakonitosti in pravilnosti odločitev ter odgovornosti članov organov nadzora in vodenja v teh družbah. Posledica so tudi vložene številne kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe. Kljub ustrezni zakonodajni ureditvi, primerljivi z Avstrijo in Nemčijo, v Sloveniji še nimamo skoraj nobene sodne prakse pri uveljavljanju odgovornosti za nastalo škodo. Zato tudi ni zavedanja niti povpraševanja po zavarovanju tovrstne odgovornosti, tako je zavarovanje članov organov vodenja in nadzora v slovenskih družbah bolj izjema kot pravilo. Strokovnjaki korporativnega prava in upravljanja se zavedajo, da družbe in managerji zelo potrebujejo D&O zavarovanja zaradi zaščite premoženja delničarjev in managerjev. Z analizo primerov slovenskih odškodninskih tožb v zadnjih 15-ih letih smo v tej raziskavi nedvoumno dokazali, da izpostavljenost družb in njihovih članov organov vodenja in nadzora do odškodninskih zahtevkov ni več nizka in se vsak dan povečuje, posledično je tveganje tožb vedno večje. Zato družbe in njihovi managerji nujno potrebujejo D&O zavarovanje. To zavarovanje v prvi vrsti ščiti družbo, da vsaj delno nadomesti škodo managerjev.
Ključne besede: gospodarska družba, kapitalska družba, uprava, nadzorni svet, korporativno upravljanje, obligacije, odškodninsko pravo, odškodninske tožbe, odškodninska odgovornost, zavarovalnica, zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje odgovornosti članov organov nadzora in vodenja, zavarovanje D&O
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 1238; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (488,94 KB)

2.
Odškodninska odgovornost in pravilo podjetniške presoje ("business judgement rule")
Mateja Zaveršnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira pravilo podjetniške presoje kot izhaja iz ključnih odločitev sodišč zvezne države Delaware v Združenih državah Amerike in meje, ki so jih navedena sodišča postavila za sprejemljivo podjetniško tveganje. Prevladuje mnenje, da bi bilo nepravično, če bi sodišča poslovno odločitev, ki je bila sprejeta v dobri veri, naknadno, ko je rezultat odločitve že znan, preučevala in odločala o tem ali je bila sprejeta odločitev v najboljšem interesu deležnikov družbe ali ne. Potrebno je ločevati med protipravnimi ravnanji članov organov vodenja in poslovnimi odločitvami, ki niso prinesle želenega rezultata in so družbi povzročile škodo. Pravilo podjetniške presoje, kot izpodbojna domneva, ščiti odločevalce pred osebno odgovornostjo in postopek njihovega odločanja pred naknadnim sodnim nadzorom. Predlog za implementacijo pravila podjetniške presoje v slovenski pravni red je vseboval tudi osnutek slovenskega predloga za spremembo Zakona o gospodarskih družbah. Šlo je za zanimiv predlog, predvsem glede na negotovost, ki se je na obravnavanem področju začela pojavljati v Ameriki. Zdi se, kot da se je v zvezni državi Delaware (v državi, ki nima verjetno samo najbolje razvitega pravila podjetniške presoje ampak tudi državi, ki je najbolj naklonjena oz. vzdržna do direktorjevih ravnanj) zaščita, ki jo navedeno pravilo nudi, zmanjšala. To je najverjetneje odziv na škandale kot je na primer zadeva Enron, ki je spodbudila sodstvo, če ne že k preoblikovanju, pa vsaj k oženju sicer široke uporabe pravila podjetniške presoje. Ta sprememba je v Ameriki povzročila še večjo zmedo glede interpretacije pravila podjetniške presoje. Osnovni problem je najti pravo ravnovesje med pooblastili danimi upravi, da vodi družbo in pravico deležnikov družbe, da smatrajo direktorje odgovorne za odločitve, ki so jih sprejeli. Pravilo podjetniške presoje deluje kot primarni sodni mehanizem za uravnoteženje te napetosti. Pravilo podjetniške presoje, ki je v anglosaškem sistemu zasnovan kot domneva, bo težko neposredno prenesti v našo zakonodajo. Potrebno je jasno razlikovanje med analizo, ki se zahteva v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja in pravilom podjetniške presoje kot standardom postopkovne presoje. Pravilo podjetniške presoje je v našem pravnem sistemu potrebno razumeti in razlagati v okviru standarda skrbnosti in predstavlja ožji pojem od pojma dolžne skrbnosti. Medtem, ko je skrbnost vestnega in poštenega strokovnjaka zelo strog standard, pa pravilo podjetniške presoje daje članom organom vodenja bistveno več svobode pri sprejemanju poslovnih tveganj, saj dolžno skrbnost omejuje zgolj na postopek sprejemanja poslovne odločitve, prav tako pa je nižja tudi stopnja krivde. Magistrsko delo preučuje možnost uporabe tega tipičnega pravila anglosaškega pravnega sistema v slovenskem civilnem pravnem redu.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost članov organov vodenja, pravilo podjetniške presoje, dolžnost skrbnosti, dolžnost vestnega in poštenega strokovnjaka, standard odgovornosti, doktrina sodnega vzdržanja, doktrina imunitete.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 2478; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
SPORAZUMI MED DRUŽBO IN ČLANI ORGANOV VODENJA O OMEJITVI VIŠINE ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI
Petra Veinhandl, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se analizira vprašanje, ali je pogodbeno omejevanje odškodninske obveznosti med člani organov vodenja družbe na eni strani in družbo na drugi strani s sklepanjem sporazumov o omejitvi višine takšne odškodninske obveznosti v slovenskem pravu veljavno, dopustno in zakonito. Gre za nov pogled na odškodninsko odgovornost uprave v Republiki Sloveniji, ki lahko sprva naleti na odpor. Vendar pa ga je potrebno obravnavati iz razloga, ker odškodninske obveze (tako višine zahtevkov kot višina odmerjenih odškodnin) po svetu in tudi v Republiki Sloveniji naraščajo. Potreba po sklepanju takšnih sporazumov se je pred nekaj leti pojavila med nemškimi menedžerji (pred več kot dvajsetimi leti se je ta primarno pojavila v ameriški zvezni državi Delaware), zato, ker so bili zneski pravnomočno priznanih odškodnin tako visoko odmerjeni, da so presegali finančne zmožnosti odgovornih menedžerjev za povrnitev odškodnine in so ogrožali njihovo eksistenco in eksistenco njihovih družin (znašali so tudi do strmoglavih 812 mio EUR). Ker so se tudi v Republiki Sloveniji že pričeli pojavljati takšni primeri, je to za slovensko poslovno prakso zelo aktualna tematika. Magistrsko delo izhaja iz primerjave z nemškim pravnim redom. Kot osrednje vprašanje se izpostavlja pravno naravo odškodninske obveznosti članov organov vodenja, kajti slovenska zakonodaja dopušča omejitve odškodninskih obveznosti le za obveznosti, ki imajo poslovno (pogodbeno) naravo, ne pa neposlovne (nepogodbene, deliktne). Po predstavitvi normativnega okvira odškodninske obveznosti članov organov vodenja družbe v Republiki Sloveniji in primerjalno pravno v Zvezni Republiki Nemčiji zato se najprej analizira pravna narava odškodninske obveznosti članov organov vodenja. Ugotavlja se, da je le ta odvisna od tega, ali gre za razmerje članov organov vodenja do družbe (t.i. notranje razmerje) ali za razmerje do tretjih oseb, to je upnikov družbe, zaposlenih delavcev v družbi in družbenikov (t.i. zunanje razmerje). Prvo ima namreč kontraktualni (pogodbeni) značaj (naravo mešane pogodbe), drugo pa ne temelji na pogodbenem razmerju. Glede na to se zaključi, da je sklenitev sporazuma o omejitvi odškodninske obveznosti po višini dopustna le med člani organa vodenja in družbo, ne pa tudi med člani organa vodenja in tretjimi osebami. V nadaljevanju, po primerjavi načinov izključitev in omejitev odškodninske obveznosti članov organov vodenja družb v Republiki Sloveniji in primerjalno pravno v Zvezni Republiki Nemčiji, se analizira skladnost tovrstne pogodbene omejitve s splošnimi določili obligacijskega prava in specialnimi določili korporacijskega prava, zlasti določilom 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri tem pa ima posebej v vidu spremembo tega določila z novelo ZGD-1I (Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZGD-1) v delu, ki se nanaša na obvezno odbitno franšizo članov organov vodenja v primeru sklenitve D&O zavarovanja. Obravnava se tudi vprašanje, ali je pogoj za veljavnost takšnega sporazuma oziroma pogodbene omejitve obvezna ureditev v statutu s t.i. statutarno omejitvijo ali statutarno kapo (angl. Statutory Cap on Liability). Naloga vsestransko analizira tudi razloge za in proti (pro et contra) takšni obliki pogodbene omejitve odškodninske obveznosti članov organov vodenja in predstavi razmišljanje o pravni ureditvi omejitve višine odgovornosti članov organov vodenja v Republiki Sloveniji de lege ferenda. Na podlagi analize in primerjave med slovensko in nemško pravno ureditvijo se zaključuje, da je sklepanje sporazumov o omejevanju odškodninske obveznosti med člani organov vodenja družbe in družbo v slovenskem pravnem redu dopustno in veljavno ter se v poslovni praksi lahko uporablja, vendar pod določenimi pogoji.
Ključne besede: odškodninska odgovornost članov organov vodenja gospodarskih družb, načini omejitve odškodninske odgovornosti članov organov vodenja, sporazum med članom organom vodenja in družbo o omejitvi odškodninske odgovornosti po višini, statutarna omejitev (statutarna kapa)
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 747; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ČLANOV NADZORNEGA SVETA BANK
Uroš Hrastovec, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadzorni svet je organ v gospodarski družbi, katerega temeljna naloga je nadzor nad poslovanjem družbe. Poleg osnovne funkcije ima nadzorni svet tudi druge pristojnosti, in sicer: imenovanje in odpoklic uprave, soglasje k določenim poslom, pristojnosti v zvezi s sprejemanjem letnega poročila, itd. Nadzorni svet sestavljajo njegovi člani, ki morajo svoje obveznosti izpolnjevati s potrebno skrbnostjo. V primeru, da družbi nastane škoda, ki je posledica napačnih odločitev članov nadzornega sveta, le-ti odškodninsko odgovarjajo družbi za škodo, razen če dokažejo, da so svoje obveznosti izpolnjevali s potrebno skrbnostjo. Banke so gospodarske družbe, ki imajo zaradi svoje dejavnosti na trgu poseben gospodarski pomen. Pravna ureditev bank je tako nekoliko drugačna kot pravna ureditev ostalih gospodarskih subjektov. To velja tudi za ureditev položaja nadzornega sveta v bankah, kar se kaže predvsem v njegovih specifičnih pristojnostih. S tem pa so povezane tudi dodatne zadolžitve članov nadzornega sveta. Tudi člani nadzornega sveta bank odškodninsko odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica njihovih napačnih odločitev, pri tem pa se zaradi specifičnih nalog in zahtevanih dodatnih znanj težje razbremenijo odgovornosti. V magistrskem delu bodo podrobno opisane pristojnosti nadzornega sveta v bankah ter obveznosti posameznih članov, katere izhajajo iz teh pristojnosti. Glede na to, da je za ugotovitev odškodninske odgovornosti posameznega člana pomembna stopnja skrbnosti, ki se pri izpolnjevanju obveznosti od njega zahteva, bo poseben poudarek tudi na opredelitvi zahtevane skrbnosti ter s tem povezane razbremenitve odgovornosti. Poleg tega bodo predstavljene predpostavke odškodninske odgovornosti ter način njihovega dokazovanja ter oblike zavarovanja odškodninske odgovornosti.
Ključne besede: nadzorni svet, bančni sektor, odškodninska odgovornost članov, zahtevana skrbnost, razbremenitev odškodninske odgovornosti, uveljavljane odškodninskih zahtevkov, zavarovanje odgovornosti
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1912; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (760,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici