Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prisotnost in uporabnost socialnih omrežji se povečuje iz dneva v dan. Zaradi vedno večje priljubljenosti so se na socialnih omrežjih razvile tudi druge aktivnosti, ki nam vsakodnevno lahko olajšajo življenje. Pomembna dejavnost, s katero se magistrsko delo ukvarja je na eni strani nakupovanje in na drugi strani oglaševanje najrazličnejših izdelkov in storitev, kar posledično odpira nekatera pomembna pravna vprašanja glede poštenega oglaševanja in zadostnega varstva potrošnikov. Čeprav je dejavnost oglaševanja svetu poznana že zelo dolgo, se je s pomočjo spleta in preko najrazličnejših spletnih platform razvil tudi marketing spletnih vplivnežev, ki s seboj prinaša nove izzive s področja oglaševanja in varstva potrošnikov. Za lažje razumevanje vprašanj, ki se pojavljajo pri vplivnostnem marketingu je pomembno tudi predhodno poznavanje lastnosti spletnih vplinežev, saj so le te lahko ključne pri opredeljevanju njihovih ravnanj. Vplivneži na eni strani nastopajo kot oglaševalci in promotorji najrazličnejših izdelkov ali storitev, hkrati pa sledilcu na enak oz. podoben način prikazujejo svoje zasebno življenje in s tem ustvarjajo osebnejši in pristnejši odnos. Sledilci na drugi strani zaradi narave dela vplivneža v razmerju nastopajo tudi kot potrošniki in so, zaradi odnosa, ki ga ustvarijo z vplivnežem, bolj izpostavljeni nevarnostim oglaševanja in v določenih situacijah tudi ranljivejši, zato je nujno, da se njihov položaj dodatno zaščiti. Glede kršitev, katerih se spletni vplivnež lahko poslužuje, se je smiselno na civilnopravnem področju ukvarjati tudi z vprašanji civilne odgovornosti vplivneža, nasproti sledilca oz. potrošnika. S tem namenom sem se v magistrski nalogi ukvarjala tudi z vprašanjem odškodninske obveznosti in se glede na predpostavke poskušala opredeliti do položaja spletnega vplivneža. Tako sem se opredelila do različnih oblik protipravnega ravnanja vplivnežev, morebitne škode, ki bi zaradi takih ravnanj lahko nastala potrošniku in seveda vzročnosti med tema dvema predpostavkama, ki jo utemeljujem tudi na samem vplivu vplivneža in odnosu, ki se ustvari. Precej opcij je možnih tudi pri predpostavki krivde, nenazadnje je pomembno presojati tudi stopnjo skrbnosti, ki se od vplivneža lahko pričakuje, saj je odprto vprašanje, ali mu lahko pripišemo višjo stopnjo skrbnosti ravnanja t.j. skrbnost strokovnjaka. Zaradi novosti, ki prihajajo z vplivnostnim marketingom je potrebno v smeri varstva potrošnika narediti določene premike, ki bodo sledili spremembam na oglaševalskem področju in poskrbeli za zaščino posameznika v pravnem prometu. Zakonodaja počasi napreduje v smeri urejanja tega področja, različne organizacije izdajajao tudi smernice in priporočila glede vplivnostnega marketinga in ravnanja spletnih vplivnežev na sploh. Kljub temu pa se zdi, da je področje vplivnostnega marketinga v nekakšni sivi coni zakonodaje in so potrošniki glede na nevarnosti, ki jih ta oblika oglaševana prinaša premalo zaščiteni.
Ključne besede: vplivnostni marketing – spletni vplivneži – oglaševanje – varstvo potrošnikov – socialna omrežja – nepoštene poslovne prakse – odškodninska obveznost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 973; Prenosov: 150
Celotno besedilo (663,11 KB)

Opis: Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo za katero je odgovorna. V skladu s 74. členom DK je stranka odgovorna povrniti vso škodo, vključno z izgubljenim dobičkom, ki je nastala kot posledica kršitve pogodbe, pod pogojem, da je bila predvidljiva v času sklenitve pogodbe. 74. člen DK temelji na načelu popolne odškodnine, v skladu s katerim mora priti oškodovana stranka v položaj v katerem bi bila, če do kršitve ne bi prišlo. V primeru odstopa od pogodbe pa lahko stranka zahteva povrnitev škode na podlagi 75. ali 76. člena DK. 75. člen DK določa konkreten izračun škode na podlagi cene iz nadomestne transakcije, 76. člen DK pa določa konkreten izračun škode na podlagi trenutne tržne cene. V skladu s 77. členom DK se povračilo škode na podlagi 74., 75. in 76. člena DK zmanjša, če stranka ni sprejela ukrepov za zmanjšanje škode. Odgovornost stranke, ki pogodbo krši je objektivna, torej odgovarja ne glede na krivdo. Stranka se lahko razbremeni odgovornosti, če so izpolnjeni pogoji iz 79. člena DK.
Ključne besede: odškodninska obveznost, kršitev pogodbe, povrnitev škode, predvidljivost, dolžnost zmanjševanja škode, oprostitev odgovornosti.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2013; Ogledov: 2339; Prenosov: 240
Celotno besedilo (259,83 KB)