| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli: analiza pisnih preizkusov za angleščino in nemščino
Barbara Benedik, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsak učitelj začetnik se pri sestavljanju pisnega preizkusa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v praksi srečuje s številnimi vprašanji: od vprašanj, ki se nanašajo na oblikovno, kvantitativno, vsebinsko in kvalitativno zasnovo ter merske karakteristike. V magistrski nalogi smo na ta vprašanja iskali odgovore in z analizo pisnih preizkusov ugotavljali, kako v srednji šoli poteka pisno preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika angleščine in nemščine na ravni od A1 do B1 oz. B2. Za osvetlitev procesa učenja tujega jezika v kontekstu institucionalnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja smo se v teoretičnem delu posvetili terminološkemu aparatu s tega področja, predstavili tako različne namene, funkcije, vplive, vrste in oblike preverjanja oz. ocenjevanja znanja kot tudi najpomembnejše merske karakteristike ter se nadalje osredotočili na pisne preizkuse, načine preverjanja posameznih jezikovnih spretnosti oz. zmožnosti in najpogostejše tipe nalog, namenjene preverjanju oz. ocenjevanju znanja rabe jezika, ter opisali njihove prednosti in slabosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako v praksi poteka preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, zato smo v empiričnem delu s kvantitativno, deskriptivno in primerjalno analizo s štirih različnih tematskih vidikov obravnavali naključno zbrane pisne preizkuse za preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika. Rezultati analize so pokazali, da so pisni preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje angleščine v osnovi primerljivi s pisnimi preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje znanja nemščine. Magistrska naloga je omogočila boljši vpogled v potek pisnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja tujega jezika na sekundarni stopnji izobraževanja. Na podlagi analitičnih dognanj podaja splošne ugotovitve in zanje skladno s teorijo dodaja tudi priporočila stroke, kar lahko učiteljem tujega jezika v srednji šoli služi kot izhodišče oz. za (samo)refleksijo priprave pisnega preizkusa znanja tujega jezika.
Ključne besede: pisno preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, sestavljanje pisnega preizkusa, zasnova pisnega preizkusa za angleščino in nemščino, primerjava angleških in nemških pisnih preizkusov, kvantitativna deskriptivna in primerjalna analiza.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 570; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Vrednotenje znanja na slovenskih šolah po letu 2004
Jaka Zapečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Za slovensko osnovno šolstvo po letu 2004 je značilen proces globalizacije in oblikovanje evropskega šolskega prostora. Leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije ter se s tem zavezala, da bo spoštovala smernice in strategije, ki jih tudi za osnovno šolstvo narekuje Evropska unija. Čeprav šolstvo ostaja nacionalno, se v sodobni družbi znanje slovenskih učencev pogosto primerja z njihovimi evropskimi vrstniki. S prihodom evropskih smernic in z inovativnimi pedagoškimi prijemi se je raven znanja slovenskih osnovnošolcev močno dvignila. Tako narekujejo vsaj ocene, ki jih učenci pridobijo pri pouku. Na povsem drugačne rezultate znanja pokaže nacionalni preizkus znanja, na katerem slovenski učenci v primerjavi z evropskimi vrstniki dosegajo zelo slabe rezultate. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je slovenskim učencem omogočil sodelovanje tudi v drugih evropskih raziskavah. Naloga v prvem delu ovrednoti reforme slovenskega osnovnega šolstva po letu 2004 in na tej podlagi analizira znanje slovenskih učencev. Jedro drugega dela predstavljata analiza že obstoječih mednarodnih raziskav o znanju učencev ter analiza šolskih poročil, od koder bomo pridobili povprečne zaključne ocene učencev. Dosežke slovenskih osnovnošolcev bomo v pričujoči nalogi primerjali z dosežki učencev drugih evropskih držav. Naloga prav tako analizira razlike med posameznimi šolskimi sistemi in odgovarja na to, zakaj so razlike v ocenah med posameznimi državami Evropske unije tako velike. Namen naloge je prikazati različne načine vrednotenja znanja slovenskih osnovnošolcev.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, evropska primerljivost, globalizacija, šolski
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 669; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v različnih študijskih programih Univerze v Mariboru
Sabina Ograjšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih slovenski visokošolski prostor doživlja številne spremembe, ki so povezane predvsem z vpeljavo bolonjskega sistema študija in s pobudami za poučevanje osredinjeno na študenta. Skladno z vsemi spremembami, pri čemer imamo v mislih predvsem kurikularne reforme, dostopnost študija, mednarodno odprtost visokega šolstva, vseživljenjsko učenje, povezovanje študija z gospodarstvom, vprašanje kakovosti in podobno, se spreminjata tudi načrtovanje in izvedba visokošolskega pouka. V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vpeljave inovativnih in prožnih oblik učenja in poučevanja v visokošolsko izobraževanje. Natančneje, usmerili smo se v preučevanje pogleda študentov Univerze v Mariboru na izvajanje visokošolskega pouka, pri čemer smo se osredotočili na naslednje delne probleme: raba učnih metod in oblik pri izvajanju visokošolskega pouka, aktivno poučevanje in učenje ter preverjanje in ocenjevanje znanja. V raziskavi je sodelovalo 212 študentov različnih študijskih programov prve in druge bolonjske stopnje Univerze v Mariboru. Podatke smo zbirali z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem prevladujejo vprašanja zaprtega in polodprtega tipa ter opisne ocenjevalne lestvice. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Za področje rabe učnih metod in oblik smo ugotovili, da pri izvedbi visokošolskega pouka prevladujejo predavanja in frontalna učna oblika. Prožne oblike poučevanja, kot so delo v dvojicah, skupinsko ali individualno delo, so večinoma prisotne na vajah. Za poučevanje osredinjeno na študente se je izkazalo, da študentje zaznavajo prisotnost le nekaterih dimenzij aktivnega poučevanja in učenja, kot so povezovanje novih vsebin z njihovim predznanjem, s praktičnimi primeri, spodbujanje k lastni organizaciji učenja, k uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, k predhodni pripravi na študijski proces in vključevanje različnih primerov, ki so jim v pomoč pri osmišljanju znanja. Za preverjanje in ocenjevanje znanja smo ugotovili, da izpit še vedno predstavlja prevladujočo obliko preverjanja in ocenjevanja znanja, ki pa se dopolnjuje tudi z drugimi oblikami, večinoma s kolokviji, oceno seminarskega referata in oceno seminarske predstavitve. Z nadaljnjo analizo smo za omenjene vsebinske sklope zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik tako glede na smer kot tudi glede na stopnjo študija.
Ključne besede: visokošolski pouk, učne metode in oblike, na študente osredinjeno poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 997; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Tehnika vizualizacije kot možen način zmanjšanja stresa, povezanega s preizkusi znanj, pri učencih osnovne šole
Urška Kovačič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučujem stres, ki je povezan z ocenjevanjem znanja, ter tehnike vizualizacije, in sicer kot možen način spoprijemanja s tem stresom. V teoretičnemu predstavim strah, stres, njune najpogostejše razloge pojavljanja v povezavi s šolo, predvsem v okviru ocenjevanja znanja. Predstavim tehniko vizualizacije, kot možno rešitev za preprečevanje oz. zmanjšanje stresa. Strah je normalen pojav, ki človeka varuje, vendar pa lahko tudi škoduje, če se pojavlja zelo pogosto in v preveliki meri,. Strah lahko otroku onemogoči, da bi ta pokazal svoje znanje. Predvsem mlajšim otrokom lahko ocenjevanje šolskega znanja predstavlja dejavnik stresa. Vse več sodobnih raziskav in dokazov se nanaša različne tehnike sproščanja, kot je vizualizacija, s katero lahko vplivamo na naše misli, da dosežemo spremembo v čustvenem doživljanju in vedenju. V empiričnem delu naloge sem želela z raziskavo ugotoviti, kaj je najpogostejši vzrok strahu pred testom, ali učna uspešnost vpliva na doživljanje stresa pri učencih ter ali je vizualizacija učinkovita tehnika, s katero lahko zmanjšamo stres pri učencih pred pisanjem testa. V raziskavi je sodelovalo 49 učencev enega 5. razreda osnovne šole. Učinkovitost vizualizacije za odpravo stresa pred testom sem preverjala z uporabo vprašalnika, ki med drugim vsebuje 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico, s katero sem pridobila podatke o počutju učencev in doživljanju stresa. Stopnjo doživljanja stresa sem merila dvakrat, enkrat pred pisanjem preizkusa znanja brez predhodne vizualizacije in drugič pred naslednjim pisanjem testa s predhodno izvedeno vizualizacijo. Iz zbranih podatkov sem ugotovila, da učencem najpogostejši stresor pred preverjanjem znanja predstavljata strah pred slabo oceno in strah pred starši oz. kaznijo. Rezultati ne kažejo statistično značilne povezave med učno uspešnostjo in stopnjo doživljanja stresa, kaže pa se statistično značilna razlika v stopnji doživljanja stresa med dečki in deklicami. Stopnja doživljanja stresa se je pri deklicah izkazala za večjo skoraj v vseh znakih doživljanja stresa, ki temeljijo na uveljavljenih opredelitvah stresa. Ugotovila sem tudi, da se je raven stresa pri učencih z izvajanjem vizualizacije znižala. Opaziti je bilo pozitivne učinke vizualizacije, kot so večja sproščenost, manjši občutek tesnobe, nelagodja, vznemirjenosti, panike, živčnosti in zaskrbljenosti, tudi občutek slabosti v želodcu je manjši, učenci pa so zaradi manjšega stresa tudi manj pozabljali naučeno učno snov. Učenci so poročali, da jim tehnika vizualizacije v večini predstavlja zelo učinkovit način odpravljanja stresa pred pisanjem testa.
Ključne besede: strah, stres, anksioznost, sproščanje, vizualizacija, ocenjevanje znanja
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1235; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
VPLIV NAČINA UČENČEVE PRIPRAVE NA UČNI USPEH PRI OCENJEVANJU
Mihael Nedeljko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv načina učenčeve priprave na uspešnost pri ocenjevanju. Osredotočili smo se na pripravo na ocenjevanje pri slovenščini in matematiki. Teoretični del obsega poglavja o preverjanju in ocenjevanju znanja, kjer smo po različnih avtorjih opredelili pojma preverjanje in ocenjevanje znanja. Opisali smo potek in posamezne etape učne ure. Del tega je tudi preverjanje in ocenjevanje znanja. Empirični del naloge temelji na iskanju razlik med načinom in časom priprave na ocenjevanje pri slovenščini in matematiki in uspešnostjo pri ocenjevanju. Za pridobivanje rezultatov na zastavljena vprašanja smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anonimno opravili anketiranje v 8. razredu osnovne šole, 2. letniku gimnazije in 2. letniku srednje 4-letne tehnične šole. Tako smo dobili vpogled v tri različne skupine šolske populacije. Anketiranje smo izvedli opravili spomladi 2016. Zajeti vzorec predstavlja na nivoju inferenčne statistike enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. Pri tem smo ugotovili, da se statistično značilne razlike pojavljajo zlasti med dojemanjem zahtevnosti ocenjevanja pri slovenščini in matematiki, pri čemer učenci dojemajo ocenjevanje pri slovenščini kot lažje v primerjavi z matematiko. Statistično značilno razliko ugotavljamo tudi pri tem, da domače naloge redno opravljajo učno uspešnejši učenci, in sicer pri obeh predmetih. Ustno ocenjevanje znanja pri matematiki dojemajo kot lažje v primerjavi s pisnim ocenjevanjem predvsem osnovnošolci, sledijo dijaki 4-letne tehnične srednje šole in nato gimnazijci. Pri slovenščini je rezultat podoben. Glede na stopnjo šolanja so statistično značilne razlike pri trditvah: 7 (Če se več časa učim, ponavadi dobim tudi boljo/višjo oceno.), 10 (Če dobim slabo oceno, se za naslednje ocenjevanje pripravljam dalj časa.) in 11 (Redno delam domače naloge.). Glede časa priprave na ocenjevanje pri matematiki glede na stopnjo šolanja ni statistično značilnih razlik, pri slovenščini pa le-te obstajajo. Učenci se na pisno ocenjevanje pripravljajo en teden prej, predvsem osnovnošolci in dijaki 4-letne srednje tehnične šole. Na ustno ocenjevanje pa se zadnji dan pred ocenjevanjem pripravljajo gimnazijci, en teden prej oz. vsak dan pa osnovnošolci. Statistično značilnih razlik med učnim uspehom in časom priprave na ocenjevanje pri matematiki in slovenščini ni.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, način priprave, domača naloga, ocena, učenje, učenci, dijaki
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 1247; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (951,76 KB)

6.
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetu tehnika in tehnologija
Kristina Plavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje se ne samo iz stoletja v stoletje ampak tudi iz leta v leto spreminja. Vedno večji poudarek dobivajo avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja in vedno bolj se vpeljuje sprotno preverjanje učenčevega napredka. Pri pridmetu Tehnika in tehnologija, se vpeljuje ocenjevanje na praktičnem delu in vedno bolj izhlapevajo oblike pisnega ocenjevanja znanja. V teoretičnem delu smo opisali pojma preverjanje in ocenjevanje, povzeli različne definicije mnogih avtorjev in opisali različne vrste, oblike in načine preverjanja in ocenjevanja. Podrobneje smo tudi pregledali avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih predlagamo za uporabo pri predmetu Tehnika in tehnologija. Pogledali smo si tudi taksonomije, katere nam pomagajo, da učenci dosegajo višje cilje znanja. V empiričnem delu smo raziskali trenutno stanje preverjana in ocenjevanja znanja pri predmetu Tehnika in tehnologija. Zanimalo nas je predvsem katere oblike preverjanja in ocenjevanja uporabljajo in v kolikšni meri so že vpeljane avtentične oblike preverjanja in ocenejvanja. Rezultati so pokazali, da učitelji sproti spremljajo učenčeve napredke, da si učenci ocene pridobijo ob izdelavi izdelkov, da je vedno manj pisnih testov in da se nekateri učitelji že poslužujejo avtentičnih oblik ocenjevanja, kot sta portfolijo in samoocenjevanje. Učitelji pa so tudi izpostavili, da je vedno več otrok s slabo motoriko rok in slabo razvitim kritičnim mišljenjem.
Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, avtentično preverjanje, taksonomije, portfolijo, samoocenjevanje, formativno spremljanje znanja
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 1574; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Uveljavljenost drugačnih oblik ocenjevanja znanja v srednjih šolah
Miljana Krstič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobna šola spodbuja trajna in povezana znanja. Tradicionalni načini preverjanja in ocenjevanja znanja temeljijo na rezultatih in ocenah, pri drugačnem, alternativnem in tudi avtentičnem preverjanju in ocenjevanju pa znanje pojmujemo kot razumevanje, utemeljevanje, uporabo, povezovanje, zmožnost kritičnega razmišljanja, tehtanje, nove pristope k reševanju problemov, nadgrajevanje znanja in aktivno vlogo učenca. Za uvajanje sprememb je poleg ustreznih sistemskih in organizacijsko-tehničnih rešitev ključen senzibilen in ustrezno usposobljen, avtonomen učitelj, kar je zapisano tudi v smernicah o izobraževalnih politikah, ki jih je sprejelo veliko evropskih držav. V empiričnem delu naloge odgovarjamo na vprašanje, v kolikšni meri so na srednjih šolah opazne spremembe v ocenjevalni filozofiji in kako se odražajo v praksi z uveljavljanjem drugačnih, alternativnih in tudi avtentičnih oblik ocenjevanja znanja. Analizirali smo učne načrte in kataloge znanja izbranih predmetov, v izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazije. Ugotovili smo, da so ti usklajeni s sodobnimi trendi in novo kulturo ocenjevanja znanja. Učiteljem nudijo veliko različnih možnosti pri ocenjevanju in vključujejo drugačne, alternativne pa tudi avtentične oblike ocenjevanja. Preučili smo mnenja dijakov o tem, katere oblike ocenjevanja znanja so med dijaki najbolj uveljavljene, katere oblike so med dijaki najbolj priljubljene in kaj dijake pri ocenjevanju posebej moti. V raziskavo smo vključili dijake drugih in četrtih letnikov srednjih strokovnih šol in gimnazije na območju Pomurja. Raziskavo smo izvedli za tri različne maturitetne predmete. Rezultati so pokazali, da se na vseh v raziskavo vključenih srednjih šolah pri izbranih predmetih najpogosteje ocenjuje pisno in ustno. V gimnaziji je v primerjavi s srednjimi strokovnimi šolami nekoliko več drugačnih oblik, alternativnih in tudi avtentičnih oblik ocenjevanja znanja pri slovenščini in matematiki, pri tretjem v raziskavo vključenem predmetu ni razlik. Drugačne, alternativne in tudi avtentične oblike ocenjevanje, so bolj uveljavljene v četrtem kot v drugem letniku. Dijaki z boljšim učnim uspehom so bolj naklonjeni drugačnim, avtentičnim in tudi alternativnim oblikam ocenjevanja znanja, medtem ko po šolah in letnikih ni razlik. Ugotovili smo tudi, da so dekleta bolj kot fantje naklonjena drugačnim, alternativnim in tudi avtentičnim oblikam ocenjevanja. Dijake pri ocenjevanju znanja posebej moti, če učitelj ni pravičen.
Ključne besede: srednja šola, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, drugačne oblike ocenjevanja, alternativno ocenjevanje, avtentično ocenjevanje, učni načrt, katalog znanja
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1986; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

8.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE
Valerija Farič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pouk je zelo kompleksen proces, v katerem se odvijajo številne dejavnosti učiteljev in učencev z namenom doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Razumevanje pouka se je skozi zgodovino močno spreminjalo. Nova didaktično-metodična spoznanja in razvoj sodobne tehnologije so šolstvu prinesle številne možnosti za pester in raznolik pouk, ki je v današnjem času veliko bolj ustrezen za učence, saj omogoča upoštevanje njihovih individualnih zmožnosti in posebnosti in jih postavlja v enakovreden položaj z učitelji. Kako bo učitelj dane didaktično-metodične možnosti izkoristil, je odvisno od njegovih profesionalnih in osebnih kompetenc ter značilnosti. Seveda mora pri njihovi izbiri upoštevati vsebino in vzgojno-izobraževalne cilje. Učiteljevo ravnanje pa ni edino, ki je pri doseganju slednjih pomembno, učenčeva lastna aktivnost je tista, od katere je odvisen njegov uspeh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili funkcije, naloge in cilje pouka, učenje in poučevanje kot temeljni dejavnosti v tem procesu, ter predstavili dejavnike, ki ga oblikujejo. Pozornost smo namenili tudi za učence zelo zahtevnim dejavnostim preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem smo se v nadaljevanju osredotočili na pouk slovenščine in v empiričnem delu predstavili rezultate raziskave o značilnostih pouka slovenščine v slovenskih osnovnih šolah z vidika učencev. Zanimalo nas je, kakšno je ravnanje učiteljev v odnosih do učencev, pri njihovi komunikaciji, upoštevanju nekaterih didaktičnih načel in pred, med ter po preverjanju in ocenjevanju znanja. Prav tako smo raziskali, kako pogosto se po mnenju učencev učitelji slovenščine poslužujejo posameznih didaktičnih metod, oblik in sredstev in kako ravni manjših učnih skupin, v katere so učenci vključeni glede na lastne učne zmožnosti, vplivajo na izbiro teh. Ugotovili smo, da je ravnanje učiteljev, ki so bili v raziskavo zajeti, več ali manj vedno ali pogosto ustrezno, da pa so odnosi med njimi in učenci, ki so učno manj uspešni in sposobni, slabši, kar vpliva tudi na njihove ocene o pogostosti ustreznih dejanj učiteljev slovenščine. V veliki meri pa je tudi od slednjih odvisno, kakšno je njihovo splošno in didaktično-metodično ravnanje.
Ključne besede: pouk, didaktika pouka, metode pouka, oblike pouka, didaktična sredstva in mediji, pouk slovenščine, jezikovni pouk, književni pouk, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 2713; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Ocenjevanje kot dejavnik spodbujanja kompetence učenje učenja
Milena Ivanuš-Grmek, Barbara Vršič, Karin Bakračevič, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo kompetenco učenje učenja in vlogo učitelja pri spodbujanju njenega razvoja preko ocenjevanja in dajanja povratnih informacij. Poučevanje za učenje učenja vpliva na učiteljevo ravnanje v razredu, kar se kaže v večji odgovornosti in v spremenjenem odnosu do učencev. Od učiteljev zahteva drugačno pojmovanje lastnega znanja, poučevanja in učenja ter prispeva k večji avtonomnosti učencev. Med dejavniki učenja, na katere lahko vplivamo v šoli, smo izpostavili ocenjevanje in samoocenjevanje ter vsebino in oblike povratne informacije. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da anketirani osnovnošolski učitelji večinoma ocenjujejo, da dejavnosti za spodbujanje učenja učenja izvajajo relativno pogosto, obstajajo pa razlike glede na delovne izkušnje učiteljev.
Ključne besede: učenje učenja, ocenjevanje, samoocenjevanje, preverjanje znanja, povratne informacije, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1703; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (255,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Načini ugotavljanja znanja pri pouku matematike
Nejc Koprivšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku matematike je pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa, skozi katerega gredo učenci. Učitelji preverjajo znanje matematike s pomočjo pisnih in ustnih preizkusov, uporabljajo pa tudi domače naloge, raziskovalne naloge, osebne mape in alternativne načine ugotavljanja znanja, ki zajemajo kvize, skupinsko reševanje nalog, sestavljanje nalog drug drugemu in uporabo računalniških aplikacij. Učitelji morajo biti pri podajanju in preverjanju znanja pozorni na učne cilje in standarde znanja, določene z učnim načrtom, ter na pokritost različnih tipov matematičnih znanj po izbrani taksonomiji znanj. S preverjanji morajo zagotoviti vsem učencem, tudi učencem s posebnimi potrebami, enake pogoje za izkazovanje znanja. Učencem dodelijo številčne ali opisne ocene. Predtesti so pisna preverjanja znanja, ki jih učenci pišejo pred pisnim ocenjevanjem. Empirični del tega magistrskega dela temelji na raziskavi, ki je bila izvedena na manjšem vzorcu, kjer smo raziskovali, ali in kako učitelji v slovenskih osnovnih šolah uporabljajo predteste. V rezultatih raziskave predstavimo aktualno prakso učiteljev pri izvajanju predtestov, kakšni naj bi bili predtesti po mnenju učiteljev in kakšen odnos imajo do njih. Pomembna je ugotovitev, da učitelji vedo, da predtesti niso obvezna oblika preverjanja znanja, vendar jih kljub temu pogosto uporabljajo. Predstavimo tudi prednosti in pomanjkljivosti predtestov ter nekatere predloge za učinkovito preverjanje znanja.
Ključne besede: ugotavljanje znanja, preverjanje in ocenjevanje, pouk matematike, pisni preizkusi, predtesti
Objavljeno v DKUM: 20.06.2014; Ogledov: 1874; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (904,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici