1. Kritična analiza metod ocenjevanja vrednosti podjetij v prevzemnih poslihAleksander Krajcer, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preverjali, ali je izbrane metode ocenjevanja vrednosti podjetij mogoče uporabiti tudi v primerih prevzemnih poslov. Slednji so namreč posebne okoliščine, saj dogovorjena tržna cena pogosto odraža še dodatne motive kupcev ali prodajalcev, ki so zunanjim opazovalcem običajno neznani ali pa vsaj težko kvantificirani. Prav tako pa kupci v primeru prevzemnih poslov lahko dostopajo do določenih internih podatkov, ki so širši javnosti neznani, in na ta način izpeljejo kakovostnejšo oceno vrednosti. Izbrali smo konkreten prevzemni posel (prevzem Skupine JUB) ter pet izbranih metod ocenjevanja vrednosti. S pomočjo računovodskih izkazov ter, kjer je to bilo potrebno, lastnih presoj, izdelanih napovedi in ustreznih prilagoditev podatkov smo s pomočjo izbranih metod izračunali ocenjeno vrednost, ki je znašala 210 milijonov evrov po metodi primerljivih poslov. S tem smo se zelo približali dejanski prevzemni ceni, ki je znašala 194,5 milijona evrov. Metoda primerljivih poslov minimizira delež lastnih ocen in prilagoditev ter analizira dejanske tržne podatke, zaradi česar se je izkazala kot najbolj zanesljiva v okoliščinah prevzemnih poslov. Ugotovili smo, da je metoda diskontiranih denarnih tokov, ki sodi med metode na donosu zasnovanega načina in je danes v praksi najbolj razširjena, pogojno uporabna, če nam niso poznana vsa dejstva oziroma nimamo dostopa do vseh podatkov. Metoda namreč zahteva precejšnjo mero strokovne presoje in pripravo lastnih ocen, kar lahko privede do opaznih odstopanj v dobljenih ocenah vrednosti. Sklepna ugotovitev je, da je najboljši način izvedbe ocenjevanja ta, da uporabimo dve ali več različnih metod in dobljene rezultate medsebojno analiziramo in vsebinsko kritično ovrednotimo ter na takšnih podlagah sprejmemo končni sklep o vrednosti predmeta ocenitve.
Ključne besede: prevzemni posli, ocenjevanje vrednosti podjetja, kazalniki poslovanja, Skupina JUB
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (2,28 MB) |
2. Posebnosti ocenjevanja gradbenih podjetijMonika Jesih, 2021, magistrsko delo Opis: Posebnosti ocenjevanja gradbene dejavnosti je neraziskano in specifično področje, saj potrebuje ocenjevalec dovolj znanja s področja gradbeništva. Posebej mora biti osredotočen na posebnosti, ki so sicer pogosto napisane, vendar kaj več od tega ni znano. Pri ocenjevanju mora biti ocenjevalec tudi pozoren, kakšno podjetje kot organizacijsko strukturo ocenjuje. Kadar gre za podjetje, ki kotira na borzi imamo znano ceno delnice in na podlagi le-te izračunano vrednost podjetja. Vrednost podjetja pa je malo drugače za podjetja, ki ne kotirajo na borzah in so v zasebni lasti. Vemo, da za nekoga, ki je podjetje ustvarjal nekaj več deset let oziroma je le to že predano preko generacij in lahko govorimo o tradiciji, ki pa ima tudi svojo ceno, katera se ne more izraziti v vrednosti. Pri ocenjevanju vrednosti podjetij poznamo različne načine s kateri pridemo do vrednosti podjetja, vendar pa na ta izračun vplivajo določeni dejavniki, kot so: BDP, konkurenca, razvitost trga, denarni tokovi. Na podlagi teorije, ki bo opisana v prvem delu nato v praktičnem delu izračunano vrednost podjetja na po dveh različnih načinih.
Ključne besede: vrednotenje podjetja, ocenjevanje vrednosti podjetja, posebnosti ocenjevanja, gradbeništvo, gradbeništvo v Sloveniji, posebnosti gradbeništva, metode ocenjevanje, na donosu zasnovan način, nabavno vrednostni način
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 1102; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,55 MB) |
3. Ocenjevanje vrednosti nepremičnin s posebnim trgovalnim namenom : magistrsko deloMatic Reberčnik, 2020, magistrsko delo Opis: V sklopu naloge je predstavljeno in analizirano področje ocenjevanja vrednosti nepremičnin s posebnim trgovalnim namenom. Na kratko je predstavljena zgodovina ocenjevanja vrednosti nepremičnin in teoretične osnove, ki so potrebne za dosego kvalitetne ocenitve. Predstavljena so relevantna spoznanja in standardi na proučevanem področju in možni načini in metode ocenjevanj vrednosti. Predstavljeni so Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti in dosedanje ugotovitve strokovnjakov na področju premoženja s posebnim trgovalnim namenom. V empiričnem delu je na primeru ocenitve vrednosti hotelske nepremičnine prikazano ocenjevanje vrednosti nepremičnin s posebnim trgovalnim namenom po Rushmorjevem pristopu. Ob upoštevanju vpliva aktualnega gospodarskega okolja smo izračunali ocenjeno vrednost hotelske nepremičnine.
Ključne besede: nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, nepremičnine s posebnim trgovalnim namenom, hotel
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 1431; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. Drevesno preiskovanje Monte Carlo v igri HavannahVanesa Krajnc, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavimo namizno igro Havannah in algoritem drevesnega preiskovanja Monte Carlo. Slednji je v zadnjih letih pripomogel k občutno boljši zmogljivosti računalniških igralcev v kompleksnih namiznih igrah s popolno informacijo, med katere spada tudi Havannah. Implementiramo tri računalniške igralce igre Havannah: prvi uporablja osnovno različico drevesnega preiskovanja Monte Carlo, drugi uporablja algoritem hitrega ocenjevanja vrednosti akcij, tretji pa kombinacijo drevesnega preiskovanja Monte Carlo s hitrim ocenjevanjem vrednosti akcij. Na koncu primerjamo vse tri igralce v medsebojnih igrah in v igrah proti človeškemu nasprotniku.
Ključne besede: igra na deski Havannah, drevesno preiskovanje Monte Carlo, hitro ocenjevanje vrednosti akcij, igre s popolno informacijo
Objavljeno v DKUM: 14.11.2018; Ogledov: 1509; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,47 MB) |
5. OCENJEVANJE VREDNOSTI NALOŽBENIH NEPREMIČNIN V GRADNJIJan Tratnik, 2016, magistrsko delo Opis: Nepremičnine se zaradi svojih fizičnih, ekonomskih in institucionalnih lastnosti razlikujejo od drugih dobrin. Te lastnosti dajejo nepremičninam pomembno vlogo in pomen na nepremičninskem trgu. Nepremičninski trg ima močan vpliv na razvoj celotnega gospodarstva, saj zagotavlja gradbene objekte in infrastrukturo, potrebno za življenje in delo. Nepremičninski trg tako kot vsi ostali trgi zaradi nepopolnosti le redko deluje brezhibno v stalnem ravnovesju med povpraševanjem in ponudbo ter na enakomerni ravni dejavnosti. Predvsem zaradi teh nepopolnosti na trgu mora ocenjevalec vrednosti pri oceni vrednosti paziti, da upošteva trenutne razmere na trgu nepremičnin.
Ocena vrednosti v bistvu predstavlja mnenje o vrednosti nečesa. Lahko bi jo definirali kot strokovno mnenje, ki temelji na znanju, izkušnjah in objektivnosti ocenjevalca vrednosti. Ocena vrednosti nepremičnine je formalna ocena vrednosti in temelji na pravilnem zbiranju in analiziranju tržnih podatkov ocenjevalca vrednosti. Namen ocene vrednosti je predvsem, da olajšuje prenos lastništva nepremičnine, pomaga določiti prodajalcu sprejemljivo prodajno ceno in kupcem omogoča, da se odločijo o ponujeni ceni. Tako ocena vrednosti vzpostavi podlago za izmenjavo med kupcem in prodajalcem. Proces ocenjevanja vrednosti poteka v določenem vrstnem redu, in sicer od identifikacije in statusa ocenjevalca, identifikacije naročnika, namena ocenjevanja vrednosti, identifikacije sredstev ali obveznosti, podlage vrednosti, datuma ocenjevanja vrednosti, obsega raziskav, narave in virov informacij, predpostavk, omejitev uporabe, potrditve, da bo ocenjevanje vrednosti izvedeno v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, do končnega poročila vrednosti.
Za izbiro ustrezne metode ocenjevanje vrednosti se lahko ocenjevalec odloča med tremi različnimi načini, in sicer med načinom tržnih primerjav, na donosu zasnovanem načinu in nabavnovrednostnem načinu.
V pričujočem delu smo v raziskovalnem delu magistrske naloge za ocenjevanje vrednosti izbrali metodo diskontiranega denarnega toka, ki je ena izmed metod, ki spadajo k na donosu zasnovanem načinu. S to metodo smo skušali ugotoviti tržno vrednost naložbene nepremičnine v gradnji, kjer smo prihodnje denarne tokove diskontirali na čas ocenjevanja vrednosti.
Ključne besede: diskontiran denarni tok, ocenjevanje vrednosti, naložbena nepremičnina v gradnji, nepremičninski trg
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1929; Prenosov: 289
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKEMarko Tomanič, 2016, magistrsko delo Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine.
Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja.
Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 3027; Prenosov: 380
Celotno besedilo (2,32 MB) |
7. SODELOVANJE MED POOBLAŠČENIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI OCENJEVALCI VREDNOSTISara Kresnik, 2016, magistrsko delo Opis: Revizijska dejavnost in dejavnost ocenjevanja vrednosti sta relativno mladi dejavnosti, ki sta se v zadnjem času bolj razširili in uveljavili. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju. Ocenjevanje vrednosti je dejavnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
Razgibano poslovno okolje in težave, s katerimi se srečujejo in spopadajo podjetja od nastopa gospodarske krize, so pripeljali do potrebe, da se vsi, ki sodelujejo v postopkih revidiranja, tako ocenjevalci in revizorji kot tudi računovodje, pri svojem delu medsebojno usklajujejo in si izmenjujejo informacije ter s tem sodelovanjem omogočajo nemoten potek dela in kakovostnejše storitve.
Ključne besede: revizija, revizor, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, podjetij ter strojev in opreme, ocenjevalec vrednosti, sodelovanje, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, Zakon o revidiranju, Kodeks etičnih načel za ocenjevalce vrednosti
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 2061; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,00 MB) |
8. PRIMERJALNO VREDNOTENJE STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN NA OSNOVI MEDNARODNIH STANDARDOV OCENJEVANJA VREDNOSTIDean Medved, 2016, magistrsko delo Opis: Vrednost nepremičnin oz. nepremičninskih pravic je predmet tega magistrskega dela. Vrednost nepremičnine je samo abstrakten pojem, dokler ne določimo namena katero vrednost iščemo. Največ govorimo o tržni vrednosti, ki jo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013) opredeljujejo kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost na datum ocenjevanja vrednosti v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri čemer sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile.
Tržno vrednost nepremičnin iščejo in ugotavljajo izvedenci, ki se pri izračunavanju uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, ki določajo parametre in smernice izračunavanja. V tej nalogi bomo prvem delu naloge predstavili teoretična izhodišča ocenjevanja vrednosti nepremičnin na osnovi MSOV, ter tudi izhodišča množičnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin v Sloveniji, na osnovi katerega je bila vsem nepremičninam v Sloveniji določena posplošena vrednost nepremičnin.
Čeprav je bilo množično vrednotenje izvedeno predvsem zaradi obdavčitve nepremičnin, so se vrednosti začele uporabljati tudi na drugih področjih in bankah, ki upoštevajo vrednosti pri podeljevanju hipotekarnih kreditov, pod predpostavko, da odražajo tržno vrednost nepremičnin.
V drugem delu naloge bomo preverili postavljene hipoteze in izvedli naredili 2 izračuna tržne vrednosti po standardih MSOV, ter vrednosti primerjali z vrednostmi iz množičnega vrednotenja. Poiskali bomo odstopanja in ugotovili razloge za razlike v vrednostih, ki bodo pokazali, da množično vrednotenje ne more nadomestiti posamičnega ocenjevanja nepremičnin in rezultatov le tega.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninske pravice, vrednost, ocenjevanje tržne vrednosti, množično vrednotenje, posplošena tržna vrednost, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, nabavnovrednostni način.
Objavljeno v DKUM: 02.08.2016; Ogledov: 2121; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1019,29 KB) |
9. UPRAVLJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINE S POUDARKOM NA VREDNOTENJU NEPREMIČNINBoris Munišič, 2016, magistrsko delo Opis: Sedanja zakonska ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih občutijo tako davkoplačevalci, kot tudi izvajalci upravljalsko administrativnih funkcij. Nepremično premoženje fizičnih oseb je v Sloveniji trenutno obdavčeno z dvema dajatvama, tako z davkom od premoženja in z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Takšna ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja vodi v neenako obravnavo davčnih zavezancev, fizičnih in pravnih oseb, hkrati pa zaradi možnosti dvojne obremenitve fizičnih oseb in oprostitve dajatev za pravne osebe, izredno povečanega administrativnega dela na tem področju. Obravnavana sistema obdavčenja nepremičnega premoženja sta zastarela in zato potrebna temeljite prenove, v smislu številnih sodobnih zakonskih rešitev, ki jih uporabljajo v razvitih državah sveta. Irski sistem davka na rezidenčne nepremičnine je primer sodobno zasnovanega davčnega sistema davka na nepremično premoženje.
Na osnovi analiz magistrskega dela lahko zaključimo, da je obstoječi sistem dajatev na nepremičnine neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim lastniškim razmerjem. Vzroke analiziranega stanja obstoječega sistema lahko razčlenimo na glavne skupine, iz katerih izhaja:
- različno obravnavanje davčnih zavezancev,
- neenotne metode določanja davčne osnove,
- izračuni ocenjene vrednosti nepremičnin so administrativne narave,
- preveliko število izjem in olajšav,
- dve vrsti dajatev, ki jih uvrščamo med nepremičninske dajatve.
Zakonodajna ureditev področja obdavčenja nepremičnega premoženja v Sloveniji z davkom od premoženja določa številne oprostitve in olajšave, kar posledično pomeni, da davek od premoženja plačuje razmeroma majhen delež Slovencev. Takšne zakonodajne opredelitve že v osnovi izgrajujejo model nesistemskega obdavčenja nepremičnin, torej nepravičen in netransparenten model. Pri takšni obravnavi davčnih zavezancev in glede na veliko vidnost premoženjskega davka, je še posebej pomembna natančna določitev postopkov za določanje davčne osnove za odmero dajatev, kar je predmet raziskave tega magistrskega dela. S tem smo natančno opredelili obravnavano problematiko področja analize, saj je določanje ocenjene vrednosti po mnenju mnogih priznanih strokovnjakov najtežje opravilo v sistemu izvajanja davka na nepremično premoženje.
Ključne besede: davek na nepremičnine, premoženjski davki, tržna vrednost, upravljanje davka, stanovanjske nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, IAAO, evidentiranje nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, Slovenija, Irska, množično vrednotenje nepremičnin, individualno vrednotenje nepremičnin, tržni model vrednotenja nepremičnin
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1641; Prenosov: 246
Celotno besedilo (2,20 MB) |
10. Ugotavljanje stroškovne vrednosti učinkov na podlagi življenjskega ciklaRebeka Sirc, 2015, diplomsko delo Opis: Ugotavljanje stroškovne vrednosti učinkov na podlagi življenjskega cikla oziroma stroškov v življenjskem ciklu učinka pridobiva na pomenu, saj je načrtovanje in ocenjevanje stroškov pomembno, sploh če imamo v mislih večje investicije. Metoda ugotavljanja stroškovne vrednosti učinkov na podlagi življenjskega cikla je namenjena ocenjevanju in načrtovanju stroškov, pomembna pa je tudi pri odločanju med različnimi alternativami. V večini evropskih držav, tudi pri nas, analiza LCC ni v širši uporabi. Metoda je uporabna na različnih področjih, na primer pri javnem naročanju, pri prenovi stavb in načrtovanju novogradenj, pri energetiki, pri železniškem prometu. Na podlagi številne literature lahko trdimo, da se metoda uporablja v različnih dejavnostih.
Ključne besede: ugotavljanje stroškovne vrednosti učinkov na podlagi življenjskega cikla, LCC, življenjski cikel učinka, LCA, izbira alternativ, načrtovanje in ocenjevanje stroškov
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1428; Prenosov: 166
Celotno besedilo (972,46 KB) |
