1. Razvoj modela za ocenjevanje delovne uspešnosti policistovBoštjan Oblak, 2024, magistrsko delo Opis: Sistem ocenjevanja v javni upravi predstavlja izziv, saj težje vrednotimo opravljeno delo, kot to lahko storimo v zasebnem sektorju, kjer je v določenih podjetjih produktivnost lahko zlahka merljiva. Prav tako problem predstavlja sistem ocenjevanja, ki je za celotno javno upravo univerzalen oziroma ni prilagojen glede na karakteristike oziroma značilnosti poklica. Sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ne glede na plačno skupino, ki naj bi ločila zaposlene v javnem sektorju, pa je model za ocenjevanje javnih uslužbencev za vse javne uslužbence enak in ni prilagojen glede na karakteristike dela znotraj javne uprave. Ocenjevanje ima v javnem sektorju velik pomen, saj je neposredno povezano s plačnim napredovanjem. Ocena javnega uslužbenca že znotraj iste plačne skupine ne more biti objektivna, saj ima javni uslužbenec, ki je zaposlen na bolj obremenjeni izpostavi (policijska postaja na območju Ljubljane, Uprava Enota Ljubljana ali Upravna Enota Maribor …), večji obseg dela, kot ga ima javni uslužbenec, ki svoje delo opravlja na območju, kjer je število strank manjše. Prav tako omenjeni zaposleni težje svoje delo opravljajo pravočasno, nimajo časa za razvijanje novih idej in dajanja koristnih predlogov in pobud, hkrati pa je ob večji količini dela pogostost napak lahko večja. Primeren sistem ocenjevanja javnih uslužbencev bi moral biti objektiven in specifičen glede na delo znotraj enote, ki jo »pokriva« ocenjevalec. Model za ocenjevanje delovne uspešnosti bi moral biti pregleden, prilagojen zaposlenim in z jasnimi navodili ocenjevalcu ter po možnosti digitalen. Ena izmed ustreznih rešitev bi bila uporaba večparametrskega oziroma večkriterijskega odločitvenega modela z jasno določeno strukturo kriterijev, opisom zalog vrednosti in določeno funkcijo koristnosti. Omenjen model bi odločevalcu pomagal pri vrednotenju in analizi zaposlenih ter pri oblikovanju poročil. Ključne besede: ocenjevanje delovne uspešnosti, policija, večkriterijski model odločanja Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,43 MB) |
2. OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV NA OBČINAHMelita Moravec, 2016, magistrsko delo Opis: Zahteve glede delovanja javne uprave in s tem tudi lokalne samouprave kot dela le-te, se vedno bolj zaostrujejo, hkrati pa so vedno prisotne težnje za zmanjšanje obsega sredstev za njeno delovanje. Zaposleni v javni upravi bi se posledično morali vedno bolj angažirati, pomembno funkcijo pri tem pa ima lahko ustrezna motivacija, pri čemer je v javni upravi ključnega pomena ocenjevanje delovne uspešnosti, ki pomeni osnovo za napredovanje in nagrajevanje javnih uslužbencev. Ocenjevanje delovne uspešnosti je torej pomembno orodje nagrajevanja nadpovprečno uspešnih javnih uslužbencev in orodje motiviranja za boljše delo.
Ocena delovne uspešnosti se javnim uslužbencem določi na podlagi ocenjevanja elementov, ki jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in ki so podrobneje opredeljeni s kriteriji v Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede . Vendar pa večina kriterijev (natančnost, ustvarjalnost, odnos do uporabnikov…) ni merljivih, saj v primeru ocenjevanja nimamo natančno določene enote mere in tudi ne orodja, s katerim bi to merili. Dejstvo je, da ocena delovne uspešnosti vedno vsebuje elemente subjektivnosti, predvsem zaradi kriterijev, ki niso merljivi. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, na kakšen način vzpostaviti sistem ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev, da bo mogoče čim bolj objektivno oceniti delovno uspešnost javnih uslužbencev. Odločilno vlogo ima neposredni vodja oziroma ocenjevalec, ki mora dobro poznati, kaj se pričakuje od javnega uslužbenca, zato bi ocenjevalec moral biti strokovno usposobljen, predvsem pa bi moral biti oseba z integriteto, ki je vredna spoštovanja in zaupanja.
Tudi v ostalih evropskih državah poteka vrednotenje dela javnih uslužbencev. Z reformami sistemov ocenjevanja kriteriji, ki se nanašajo na osebne značilnosti (točnost, socialne kompetence, inteligentnost) in pridobljene lastnosti (izobrazba) izgubljajo na pomenu, večji poudarek je na funkcionalnih ocenah, ciljnih dogovorih in ocenjevanju kompetenčnosti za izvajanje dela. Ključne besede: delovna uspešnost, ocenjevanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev, sistem plač v javnem sektorju Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 4684; Prenosov: 486
Celotno besedilo (1,74 MB) |
3. OCENJEVANJE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH V PODJETJU AKTIVA SKUPINA D.O.O.Tina Novak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Podjetja so toliko uspešna, kolikor so uspešni in zadovoljni njihovi zaposleni. Zaposlene lahko motiviramo z nagrajevanjem, ki temeljijo na ocenjevanju njihove uspešnosti. Metode ocenjevanja zaposlenih so različne. Trenutno najbolj objektivna in moderna je metoda ocenjevanja 360 stopinj. Pri tej metodi se zaposlenega ocenjuje iz različnih vidikov (nadrejeni, podrejeni, sodelavec …). V podjetju Aktiva skupina trenutno ni točno definiranega ocenjevanja uspešnosti, zato smo se odločili raziskati, če zaposlenim v Aktiva skupini ustreza ocenjevalna metoda 360 stopinj. Na koncu smo podali predlog ocenjevanja uspešnosti na podlagi metode 360 stopinj v Aktiva skupini za delovno mesto vodja področja. Uvesti ocenjevanje uspešnosti je izredno zahtevno, saj je potrebna velika podpora sodelavcev, podrejenih, nadrejenih ter zunanjih sodelavcev, če želimo, da je ocenjevanje objektivno in pravično. Ocenjevanje uspešnosti je zelo pomembno, saj z njim lahko zadržimo najboljše zaposlene, predvsem pa jih lahko prepoznamo in ustrezno nagradimo. Ključne besede: ocenjevanje uspešnosti, metoda 360 stopinj, plača, management Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 2370; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,87 MB) |
4. METODE ZA OCENJEVANJE DELA V ORGANIZACIJAHFranci Viršek, 2014, diplomsko delo Opis: V svetu je poznanih več metod, po katerih lahko ocenjujemo zaposlene. V naši nalogi smo nekatere od njih podrobneje predstavili. Opredelili smo razloge za ocenjevanje dela in pogoje zanj ter sam proces ocenjevanja. Predstavili smo pojme ocenjevanje, merjenje, uspešnost in učinkovitost ter opredelili pomen organizacije. Povzeli in opisali smo tudi potencialne napake, ki se dogajajo pri ocenjevanju uspešnosti dela. Ključne besede: Delovna uspešnost, metode ocenjevanja, organizacija, ocenjevalni intervju, ocenjevanje uspešnosti. Objavljeno v DKUM: 17.07.2014; Ogledov: 1835; Prenosov: 437
Celotno besedilo (618,15 KB) |
5. |
6. OCENJEVANJE USPEŠNOSTI REKLAMIRANJA PREHRAMBENIH IZDELKOV V TRGOVINAHSaša Aleksander Zeljković, 2013, diplomsko delo Opis: Pri marketingu je pomemben proces komuniciranja med stranko in izdelkom. Marketing lahko tudi razlagamo kot umetnost prodaje izdelkov. Z združitvijo uspešnega marketinga z oglaševanem, lahko dosežemo zelo močno prepoznavnost in s tem tudi zelo dobro prodajo izdelkov.
Oglaševanje je v današnjem času, kjer vlada konkurenca na vsakem koraku, bistvenega pomena v trgovski panogi. Oglaševanje je zelo drag in zapleten proces, vendar če želimo, da se naš izdelek prodaja in je opazen moramo poskrbeti za ustrezno oglaševanje. Z ustreznim oglaševanjem lahko pridobimo veliko prednost pred konkurenti. Zato je cilj diplomskega dela izdelava odločitvenega modela za ocenjevanje in vrednotenje uspešnosti reklamiranja v trgovinah. Model za večparametersko odločanje sem izdelal s programom DEXi. Z prej omenjenim programom sem opravili tudi analizo tipa KAJ-ČE, s katero sem podrobno analiziral uspešnost oglaševanja izdelkov v trgovini. Takšen pristop nam pomaga rangirati trgovine kjer je oglaševanje naših izdelkov najprimernejše in nam tako omogoča boljše načrtovanje porabe sredstev za potrebe marketinga. Ključne besede: Večparametrsko odločanje, odločitveni model, DEXi, ocenjevanje uspešnosti reklamiranja Objavljeno v DKUM: 23.09.2013; Ogledov: 1231; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,03 MB) |
7. |
8. Odločitveni model za ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenih na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike SlovenijePetra Prešern, 2011, magistrsko delo Opis: Vsak dan v življenju se srečujemo z odločitvami, ki so lahko za nas prijazne, lahko pa so te odločitve težke in neprijetne. V osebnem življenju se lahko odločamo tako, kot nam narekujejo naše misli in naše srce, v delovnem okolju pa takšne odločitve niso zaželene, saj so lahko preveč subjektivne in ni nujno, da bi bile všeč vsem zaposlenim v organizaciji.
S takšnimi težavami se srečamo na primer, ko je potrebno zaposliti novega zaposlenega ali pa odpustiti nekoga izmed obstoječega kadra. Prav tako se nam težava lahko pojavi, ko je potrebno oceniti delovno uspešnost zaposlenih. V kolikor organizacija nima postavljenih nikakršnih meril, po katerih bi se zaposlene ocenjevalo, lahko pride do velikega problema, predvsem v primerih, kjer ena oseba ocenjuje vse zaposlene. Subjektivne odločitve lahko mnogokrat pripeljejo do nepotrebnih sporov, zato je potrebno najti način, kako bi se tovrstnim težavam lahko izognili.
Na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, kjer sem zaposlena, imamo sicer jasno postavljene kriterije, po katerih se zaposlene ocenjuje, saj upoštevamo predpisana pravila za javno upravo, vendar bi vsekakor prišla prav informacijska podpora. V magistrskem delu je s pomočjo informacijske tehnologije izdelan in predstavljen odločitveni model za oceno delovne uspešnosti zaposlenih. Povezan je z rezultati ocene zadovoljstva pri delu v naši organizaciji, ki so bili pridobljeni leta 2006 na pobudo organizacije, ter ponovno leta 2008 za potrebe diplomskega dela z naslovom Organizacijsko vzdušje na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, katerega avtor sem. Takšen model ni primeren le za našo organizacijo, pač pa bi bil lahko uporaben tudi za druge organizacije. Ključne besede: odločitveni proces, ocenjevanje delovne uspešnosti, večparametrski odločitveni model Objavljeno v DKUM: 07.02.2012; Ogledov: 2140; Prenosov: 362
Celotno besedilo (9,83 MB) |
9. Večparametrski odločitveni model ocenjevanja delovne uspešnosti javnih zdravstvenih uslužbencev za potrebe napredovanjaDarja Zupan, 2011, magistrsko delo Opis: Napredovanje javnih zdravstvenih uslužbencev je povezano z ocenjevanjem strokovnih in delovnih kvalitet zaposlenega. Namen procesa ocenjevanja delovne uspešnosti je dodatno motiviranje zaposlenih za doseganje še boljših in vidnejših delovnih rezultatov. Čeprav je sistem napredovanja v javnem zdravstvenem sektorju zakonsko predpisan, še ni v celoti dorečen in praktično opredeljen. Pri izvajanju so se pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih bo v prihodnosti potrebno odpraviti. Glavna cilja študije sta bila izdelava in validacija večparametrskega hierarhičnega modela za ocenjevanje delovne uspešnosti javnih zdravstveni uslužbencev. Model sloni na večparametrskih odločitvenih modelih in je podprt z računalniškim programom za večparametrsko odločanje DEXi. Računalniško podprto ocenjevanje delovne uspešnosti javnih zdravstvenih uslužbencev se je izkazalo kot primerno. Z zagotavljanjem enakih kriterijev za vse omogoča bolje organizirano, sistematično in objektivno ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenih ter transparentno razlago ocene. To pripomore k pravičnejšemu sistemu napredovanj zaposlenih v javnem zdravstvenem sektorju, kar poveča zadovoljstvo in predstavlja dodatno motivacijo za nadaljnje kakovostno opravljanje dela. Zgrajeni model smo preizkusili in kritično ovrednotili na praktičnem primeru javnega zdravstvenega zavoda. Nadaljnja praktična uporaba bo pokazala, v kolikšni meri je mogoče ta model za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe napredovanja še izboljšati. Ključne besede: ocenjevanje delovne uspešnosti, večparametrsko ocenjevanje, ocenitveni model, DEXi Objavljeno v DKUM: 31.08.2011; Ogledov: 3375; Prenosov: 387
Celotno besedilo (803,60 KB) |
10. ODLOČITVENI MODEL OCENJEVANJA USPEŠNOSTI PRODAJALNEDejan Gajanović, 2011, diplomsko delo Opis: Z diplomsko nalogo sem želel predstaviti ocenjevanje uspešnosti posamezne prodajalne v Poslovnem sistemu Mercator, d. d. Ocena uspešnosti je določena na podlagi več dejavnikov. Največjo težo oceni seveda daje mnenje kupcev, saj je njihovo zadovoljstvo, iz katerega sledi tudi zvestoba, za nas najbolj pomembno. Prav tako pa ne smemo zanemariti tudi ocene strokovne komisije, ki poleg ostalih dejavnikov ocenjuje še pomembne dejavnike, povezane z varnostjo potrošnikov, in upoštevanje različnih zakonodajnih predpisov. Ocena je sestavljena še iz finančnih podatkov ter nekaterih drugih podatkov, pridobljenih iz podatkovnega skladišča, ki nam kažejo uspešnost poslovanja.
S pomočjo računalniškega programa Dexi je ob upoštevanju kriterijev predstavljen večparametrski model. Končni rezultat ocenjevanja je skupna ocena uspešnosti posamezne prodajalne. Ključne besede: - Večparametrski odločitveni model
- Dexi
- Ocenjevanje uspešnosti prodajalne Objavljeno v DKUM: 14.07.2011; Ogledov: 2018; Prenosov: 171
Celotno besedilo (900,79 KB) |