| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 644
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Suzana Pogačar, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih obsega teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo ocenjevanje in s tem tudi različne vrste ocenjevanja in sicer (1) ocenjevanje pri merjenju, (2) ocenjevanje pri številskih predstavah in (3) ocenjevanje pri računskih operacijah. Vsaka izmed teh treh vrst ocenjevanja opisuje strategije, s katerimi se srečujejo oziroma bi se lahko srečevali otroci v predšolskem obdobju in na razredni stopnji. Pri vsakemu ocenjevanju smo navedli izsledke raziskav, s posameznega področja. V praktičnemu delu smo predstavili dejavnosti ocenjevanja, ki so primerne za predšolske otroke. V prvih treh dneh smo izvedli dejavnosti s področja ocenjevanja pri številskih predstavah, v drugih treh dneh pa so sledile dejavnosti s področja ocenjevanja pri merjenju. Ugotovili smo, da imajo otroci kar dobro razvite spretnosti ocenjevanja, tako v okviru številskih predstav kot tudi pri merjenju.
Ključne besede: ocenjevanje, spretnosti, merjenje, števila, računske operacije, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Sprotno ocenjevanje stanja prenapetostnih odvodnikov v elektroenergetskem omrežju : doktorska disertacija
Vid Vončina, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sta predstavljena zasnova in razvoj naprave za sprotno ocenjevanje stanja prenapetostnih odvodnikov brez iskrišč. Naprava je namenjena vgradnji na ozemljitveni del prenapetostnega odvodnika in uporabi pod napetostjo. Zaradi nedostopnosti in večjih razdalj do vgradnega mesta prenapetostnega odvodnika je naprava opremljena s komunikacijskim sistemom, ki omogoča pošiljanje podatkov meritev prenapetostnih odvodnikov ne glede na lokacijo. S pomočjo dobljenih meritev celotnega uhajavega toka prenapetostnega odvodnika je s pomočjo predstavljenega algoritma, ki izkorišča razmerje med celotnim uhajavim tokom in uporovno komponento uhajavega toka, možno določiti stanje prenapetostnega odvodnika. Po interpretaciji je meritve možno posredovati preko prenosa podatkov na strežnik in kasneje do pristojnih vzdrževalnih služb v kontrolnem centru.
Ključne besede: uhajavi tok, metaloksidni prenapetostni odvodnik, uporovna komponenta uhajavega toka, daljinsko in sprotno ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 212; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

3.
Model za sistematično ocenjevanje kakovosti storitev javnega prevoza : magistrsko delo
Klemen Košič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem na podlagi pregleda literature mednarodnih standardov, priročnikov in raziskav razvil model za ocenjevanje kakovosti javnega prevoza. Model predlaga nov koncept kvalitete storitev: kvalitetna storitev javnega prevoza je storitev, ki ponuja čim višjo občuteno hitrost potovanja za čim več potencialnih uporabnikov s čim manj resursi. Predlaga tudi nov konceptualni okvir: elementi kakovosti so horizontalno klasificirani na fizične/objektivne in psihične/subjektivne; vertikalno pa so klasificirani na elemente postaje, linije in omrežja. Model je namenjen primerjavi omrežij javnega prevoza, vrednotenju sprememb omrežja in za izvajanje monitoringa kvalitete storitev.
Ključne besede: ocenjevanje kakovosti storitev, prometni sistem, trajnostna mobilnost, javni prevoz, postaja, linija, omrežje, potovalne navade, EN 13816:2003, primerjalna evalvacija (ang. benchmarking)
Objavljeno v DKUM: 17.01.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (12,46 MB)

4.
Analiza orodij za ocenjevanje spletne dostopnosti in smernice za spremljanje glede na direktivo (EU) 2016/2102 : magistrsko delo
Nataša Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo primerjali orodja za avtomatsko ocenjevanje spletne dostopnosti in pripravili smernice za spremljanje javnih spletišč ter izdelavo poročil glede na Direktivo (EU) 2016/2102. Po pregledu dosedanjih raziskav in po izvedbi primerjalne analize smo ugotovili, da se orodja med seboj ne razlikujejo le po funkcionalnostih in načinu podajanja rezultatov, temveč tudi v zaznavanju kršitev. Po pregledu zapisnikov sestankov ekspertne skupine WADEX smo ugotovili, da med državami članicami ne obstaja poenoten način spremljanja in poročanja. Podali smo smernice, ki bi zadoščale minimalnim zahtevam Izvedbenega sklepa komisije (EU) 2018/1524 in tudi napotke za podrobnejše preverjanje, ki bi rezultate izboljšali.
Ključne besede: spletna dostopnost, EN 301 549, Direktiva (EU) 2016/2101, WCAG, orodja za avtomatsko ocenjevanje spletne dostopnosti
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

5.
Vloga in pomen komuniciranja v okviru vodenja
Tjaša-Tatjana Škufca, 2021, diplomsko delo

Opis: Sporazumevanje in razumevanje se vedno in povsod začne s komuniciranjem. Tako je tudi pri vodenju podjetij. Vedno bolj se vodje zavedajo pomena komuniciranje, ker si želijo doseči uspeh v svojem podjetju. Zato vodje izbirajo načine in komunikacijske pristope, da podrejene navdušijo, motivirajo za timsko sodelovanje ter s tem izboljšajo učinkovitost podjetja. Vodje se zavedajo, da je možno enake stvari videti različno in jih izdelati drugače. Zato v podjetjih vodje zaposlene povezujejo z premišljeno in načrtovano vodeno komunikacijo. Uspeha željeni vodje z ustvarjalnostjo, združujejo strokovnjake različnih strok, da med seboj združujejo svoja znanja in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost podjetja. Zato se uspešni vodje nenehno komunikacijsko izobražujejo. Vodje se zavedajo, da je dobro, da so podrejenim vzgled s svojim delom in pristopom, ki ga imajo. Zaposleni se čutijo sprejete, če je vodja pravičen. Veseli so, če vodja sprejema in ga zanimajo povratne informacije. To motivacijsko deluje na zaposlene v okolju v katerem delajo. V podjetju je pomembno vzdušje in klima, ki ga vodstvo ustvarja z medsebojnim spoštovanjem. Vodstvo določi kako bo v podjetju potekala komunikacija. Kdaj bo komunikacija potekala pisno. Kako bodo potekali kreativni sestani. Kako bodo sprejemali nove odločitve. Vodja vedno išče in usmerja nove rešitve, ker se vse nenehno spreminja. Dobro je, da vodja obvlada sebe, da ve kaj je sposoben narediti sam in česa ne. Vodja mora znati uporabiti vse vire, ki jih nudijo zaposleni. Naloga vodij je, da zaposlene inovativno motivira, navdušijo, jih razumejo, upoštevajo, ustrezno nagrajujejo, da so podrejeni produktivni ter učinkoviti. Za rast v podjetju je potrebno, da so odnosi v podjetju komunikacijsko učinkoviti v okolju vzpodbude, da potekajo odnosi v dobri komunikacijski klimi. Najpomembnejše izkušnje vodje dobijo z delom s podrejenimi in v teh odnosih nastane največ izzivov. Uspešno reševanje nastalih situacij, lahko vodi podjetje med najboljše. Vodje usmerjajo podrejene v sodelovanje z mehkim načinom vodenja. Uspešni in ustvarjalni vodje imajo pogum in zaupanje vase in poznajo delo v svojem podjetju. Trudijo se, da dajejo zgled in motivacija podrejenim. Podrejeni jim zato motivacijsko sledijo. Vodstva odločajo o delavni aktivnosti, načrtujejo cilje podjetja, določajo o času, ki ga imajo na voljo, da cilje dosežejo. Vodje načrtujejo kako bodo cilje dosegi in o tem kdo bo naloge izvajal. V situaciji konfliktov se vodje morajo znati obnašati in usmerjati podrejene. Pomembna uspešnih vodij je pravičnost, brez izjem. S tem si pridobivajo pri podrejenih spoštovanje in zaupanje. Odločitve vodje sprejemajo suvereno, odločno na podlagi napisane vizije, poslanstva podjetja ter načrtovanih ciljev. Vodje morajo imeti optimizem, ki motivira podrejene in pripomore k dobremu vzdušju v podjetju. Vodje, ki so uspešni, kažejo razumevanje za probleme podrejenih s simpatijo. Uspešni vodje imajo samozavest, da prevzamejo odgovornost za uspeh pa tudi za napake. Kadarkoli naloge niso opravljene kot so bile načrtovane, je vedno za to odgovoren vodja. Vodja je tisti, ki ni pravilno ocenil sposobnosti podrejenega. Teoretični del diplomskega projekta ima sedem poglavji. Prvo poglavje govori o vodenju z vrednotami, etiko, kulturo in stili vodenja. Osrednji del govori o komunikaciji in komuniciranju v okviru vodenja. Predzadnji del predstavi letno ocenjevanje. Na koncu bomo povzeli zaključek in potrdili hipoteze. vrednota
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, komuniciranje, konflikti, ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 390; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (497,95 KB)

6.
Ocenjevanje pravilnosti razpoznave posameznih impulzov iz večkanalnih konvolutivnih mešanic impulznih izvorov : doktorska disertacija
Filip Urh, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji razvijemo in predstavimo algoritem WBS (ang. Witness Based Segmentation) za ocenjevanje pravilnosti razpoznave posameznih impulzov iz večkanalnih konvolutivnih mešanic impulznih izvorov. Omejimo se na signale večkanalnih površinskih elektromiogramov (ang. High-Density surface Electromyogram – HDsEMG), katerih vlaki impulzov posamezne motorične enote (ME) so ocenjeni s pomočjo dekompozicijske metode kompenzacije konvolutivnih jeder (ang. Convolution Kernel Compensation – CKC). Ocenjevanje uspešnosti dekompozicije signalov HDsEMG je velikega pomena, ko želimo dobljene vlake impulzov uporabiti v nadaljnjih aplikacijah na področju nevrorehabilitacije, protetike, ortopedije, ergonomije, športnih znanosti, ambientne inteligence in v industriji računalniških iger. Razvitih je bilo že več metod, vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi, vendar je vsem skupno to, da ne podpirajo ocenjevanja pravilnosti razpoznave posameznega proženja v vlaku impulzov ME, temveč podajajo skupno oceno prepoznave vseh proženj posamezne ME. Osnovo razvitega algoritma WBS predstavlja že uveljavljena metrika razmerja impulz-šum (ang. Pulse-to-Noise Ratio – PNR), ki jo v prvem koraku razvitega algoritma nadgradimo z uporabo prič, ki jih izberemo med impulzi ME, razpoznanimi s pomočjo metode CKC. Ugotovili smo, da se vrednost metrike PNR, izračunane nad pričami, statistično značilno zniža, če v izračun filtra ME, s katerim nato ocenimo vlak impulzov, poleg prič vključimo tudi nepravilno razpoznani impulz. To lastnost uporabimo za klasifikacijo nadgrajene metrike PNR, ki nam omogoča ocenjevanje ali posamezen impulz, ki ni priča, pripada množici pravilno ali napačno razpoznanih impulzov. Strategija izbire prič, število prič in število dodanih impulzov, ki s strani dekompozicijske metode CKC niso bili segmentirani kot proženja ME, predstavljajo notranje parametre algoritma zato v doktorski disertaciji temeljito analiziramo njihov vpliv. Uspešnost razvitega algoritma WBS preverimo na vlakih impulzov ME, pridobljenih iz sintetičnih in eksperimentalnih signalov HDsEMG s pomočjo dekompozicijske metode CKC. Sintetičnim signalom dvoglave nadlaktne mišice je bil dodan Gaussov oziroma Laplaceov šum z razmerjem signal-šum 30, 20 in 10 dB. Množica eksperimentalnih signalov je bila sestavljena iz signalov dvoglave nadlaktne mišice in prednje golenske mišice, pri katerih smo imeli poleg signalov HDsEMG tudi znotrajmišične signale EMG, ter iz signalov sočasno aktivnih mečnih mišic. Razvit algoritem WBS ima zgornjo asimptotično mejo časovne zahtevnosti in porabe pomnilnika O(n), kar pomeni, da časovna in prostorska zahtevnost algoritma rasteta linearno s številom testiranih impulzov. Kot tak je algoritem WBS časovno in prostorsko učinkovit in tako primeren za uporabo v realnem času med urejanjem vlaka impulzov posamezne ME. V skoraj vseh primerih signalov HDsEMG je bilo po uporabi algoritma WBS v vlaku impulzov statistično značilno manj nepravilno razpoznanih proženj kot pred njegovo uporabo. Rezultati se statistično značilno niso izboljšali le v primerih eksperimentalnih signalov brez ali z zelo malo šuma, kjer je zelo dobre rezultate vračala že dekompozicijska metoda CKC. Uspešno delovanje algoritma smo posebej preverili in potrdili tudi na vlakih impulzov ME, ki so s strani metode CKC razpoznani s slabšo kakovostjo in imajo PNR < 28 dB.
Ključne besede: večkanalni površinski elektromiogram, dekompozicija, motorična enota, vlaki impulzov, ocenjevanje pravilnosti razpoznave, posamezni impulz, konvolutivne mešanice impulznih izvorov, pravilnost dekompozicije
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 263; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (17,29 MB)

7.
Preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli: analiza pisnih preizkusov za angleščino in nemščino
Barbara Benedik, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsak učitelj začetnik se pri sestavljanju pisnega preizkusa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v praksi srečuje s številnimi vprašanji: od vprašanj, ki se nanašajo na oblikovno, kvantitativno, vsebinsko in kvalitativno zasnovo ter merske karakteristike. V magistrski nalogi smo na ta vprašanja iskali odgovore in z analizo pisnih preizkusov ugotavljali, kako v srednji šoli poteka pisno preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika angleščine in nemščine na ravni od A1 do B1 oz. B2. Za osvetlitev procesa učenja tujega jezika v kontekstu institucionalnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja smo se v teoretičnem delu posvetili terminološkemu aparatu s tega področja, predstavili tako različne namene, funkcije, vplive, vrste in oblike preverjanja oz. ocenjevanja znanja kot tudi najpomembnejše merske karakteristike ter se nadalje osredotočili na pisne preizkuse, načine preverjanja posameznih jezikovnih spretnosti oz. zmožnosti in najpogostejše tipe nalog, namenjene preverjanju oz. ocenjevanju znanja rabe jezika, ter opisali njihove prednosti in slabosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako v praksi poteka preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, zato smo v empiričnem delu s kvantitativno, deskriptivno in primerjalno analizo s štirih različnih tematskih vidikov obravnavali naključno zbrane pisne preizkuse za preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika. Rezultati analize so pokazali, da so pisni preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje angleščine v osnovi primerljivi s pisnimi preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje znanja nemščine. Magistrska naloga je omogočila boljši vpogled v potek pisnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja tujega jezika na sekundarni stopnji izobraževanja. Na podlagi analitičnih dognanj podaja splošne ugotovitve in zanje skladno s teorijo dodaja tudi priporočila stroke, kar lahko učiteljem tujega jezika v srednji šoli služi kot izhodišče oz. za (samo)refleksijo priprave pisnega preizkusa znanja tujega jezika.
Ključne besede: pisno preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, sestavljanje pisnega preizkusa, zasnova pisnega preizkusa za angleščino in nemščino, primerjava angleških in nemških pisnih preizkusov, kvantitativna deskriptivna in primerjalna analiza.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 310; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Ocenjevanje kibernetsko varnostnih tveganj kritične infrastrukture
Aron Režek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izvedena analiza kibernetsko varnostnih tveganj vodovoda in pripadajočih vodnih zajetij. Prvi del naloge obsega teoretične osnove s področja kibernetske varnosti, kritične infrastrukture in metodologij za ocenjevanje kibernetskih tveganj. Praktični del diplomskega dela pa zajema popis vseh dobrin informacijskega sistema, ocene njihove vrednosti ter stopnje ranljivosti, definiranje možnih groženj in oceno pogostosti uresničitve ter analizo tveganj, izvedeno po kvalitativni metodi v skladu s standardom ISO/IEC 27005:2011. Sledi predstavitev rezultatov izvedene analize. Na njihovi podlagi so podani predlogi izboljšav za zmanjšanje stopnje tveganja.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska varnost, grožnje, kritična infrastruktura, standardi, ocenjevanje tveganj
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 400; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

9.
LIKOVNI ELEMENTI IN NJIHOVA FUNKCIJA PRI OBLIKOVANJU SIMBOLOV V UPORABNIŠKIH VMESNIKIH : diplomsko delo
Aleksandra Paunčevska, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverili uporabnost, pomen in funkcijo likovnih elementov in pravila Gestalt pri oblikovanju simbolov v uporabniških vmesnikih. Glede na analizo možnih simbolov smo določili štiri najpogostejše simbole uporabniških vmesnikov (pojasnitvene, funkcionalne, dekorativne in aplikacijske) in nato na podlagi poznavanja osnovnih načel za uporabo likovnih elementov izdelali štiri različne simbole, za vsako vrsto simbola po en simbol. Za vsak simbol smo pojasnili postopek izdelave ter podali posebnosti pri njihovi izdelavi, ki so določale pomembne iztočnice za ustrezno obliko in pomen simbola. Pri tem smo še posebej izpostavili pomen in vlogo uporabljenih likovnih elementov. V zaključnem delu smo za izvedbo ocenjevanja uporabili preoblikovan aplikacijski simbol podjetja Instagram in v ta namen uporabili vprašalnik. Rezultati so bili pozitivni glede na možnosti uporabnosti predlaganega simbola v aplikaciji, prav tako je bila izražena jasnost simbola glede predstavitve podjetja Instagram.
Ključne besede: simboli, likovni elementi, uporabniški vmesniki, oblikovanje, pravila Gestalt, ocenjevanje uporabnosti
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (920,06 KB)

10.
Ocenjevanje vlažnosti tal z uporabo radarskih slik in globokega učenja : magistrsko delo
Tomaž Peterkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na obdelavi satelitskih slik in uporabi globokih konvolucijskih nevronskih mrež. V vsebini zaključnega dela je opisano raziskovalno delo s področja uporabe polarimetričnega SAR-a. Namen dela je načrtovanje in izdelovanje sistema, ki bi lahko bil sposoben obdelati satelitsko sliko tako, da se iz nje lahko določi vlažnost tal. Za ocenjevanje le-te so bile uporabljene globoke konvolucijske nevronske mreže, ki so se izkazale za zelo uporabne. V postopku izdelave so bili uporabljeni programi za obdelovanje atmosferskih slik s pomočjo polarimetrije, kot so PolSARpro in SNAP. Za nadaljnjo obdelavo slik in načrtovanje globoke konvolucijske nevronske mreže se je uporabljal programski jezik Python v okolju Visual Studio.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, nevronske mreže, ocenjevanje vlažnosti tal, polarimetrija, PolSARpro, Python
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici