| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv velikosti črede, načina reje ter eksterierja živali na dolgoživost in proizvodne lastnosti krav črno bele pasme
Tadej Virk, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj preučevanja je bila primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na velikost črede, načina reje ter lastnosti zunanjosti. Zanimali so nas tudi vzroki izločitev molznic iz črede glede na način reje ter velikost črede. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 1671 krav črno bele pasme, ki so prvič telile med 1. 1. 2004 in 31. 12. 2004. Živali se med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) glede na velikost črede v vseh primerjanih proizvodnih lastnostih (indeks dolgoživosti, starost živali, število produktivnih dni, starost ob prvi telitvi, število telitev, življenjska prireja mleka ter količina mleka na krmni dan). Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na način reje se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) samo v količini mleka na krmni dan in starosti ob prvi telitvi. Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na linearne ocene zunanjosti se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) v indeksu dolgoživosti, življenjski prireji mleka in količini mleka na krmni dan. Plodnostne motnje so najpogostejši vzrok za izločitev molznic iz črede, takoj za njimi pa so bolezni vimena (mastitis).
Ključne besede: molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti, ocene zunanjosti, velikost črede
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1349; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (258,87 KB)

2.
ŠEPAVOST PRI KRAVAH: VZROKI IN POSLEDICE
Jože Smolinger, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je bila pogostnost pojava šepavosti pri kravah črno-bele in lisaste pasme ter križank. Zanimale so nas razlike v pogostnosti pojava šepavosti glede na pasmo, starost krav (zaporedna laktacija), stadij laktacije in način reje. Poskus smo izvedli na 10 izbranih kmetijah v obdobju od avgusta 2011 do julija 2012. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 2.969 ocen šepavosti pri črno-beli pasmi, 1.219 ocen pri lisasti pasmi in 718 ocen pri kravah križankah. Primerjava ocen šepavosti po pasmah je pokazala razliko med posameznimi pasmami in med kmetijami. Pri primerjavi ocen šepavosti glede na zaporedno laktacijo smo ugotovili povečanje pojava šepavosti pri vseh pasmah pri starejših živalih. Pojavnost šepavosti se s številom zaporednih laktacij povečuje. Rezultati primerjave kažejo tudi razlike med pasmami pri ocenah šepavosti glede na stadij laktacije, in sicer se pojavnost šepavosti v zadnjih 100 dnevih laktacije pri črno-beli pasmi in križankah poveča. Krave lisaste pasme so imele v zadnjih 100 dnevih laktacije manjšo pojavnost šepavosti kot na začetku laktacije. Pri črno-beli pasmi je statistično značilna korelacija (p ≤ 0,05) med večino lastnosti eksteriera in pojavnostjo šepavosti, medtem ko je teh statistično značilnih korelacij (p ≤ 0,05) nekoliko manj pri lisasti pasmi in križankah.
Ključne besede: : krave molznice / pasma / zaporedna laktacija / šepavost / ocene zunanjosti
Objavljeno: 30.01.2015; Ogledov: 1012; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (890,66 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici