| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UVEDBA INFORMACIJSKE PODPORE ZA SEPA NA PRIMERU KREDITNIH PLAČIL
Branka Merhar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana uvedba informacijske podpore za SEPA na primeru kreditnih plačil v poslovni banki. Temo za diplomsko nalogo sem izbrala sama predvsem zaradi aktualnosti in želji po novih znanjih, ki sem jih ob pisanju diplomske naloge tudi pridobila. V diplomski nalogi je prvem delu opisano delovanje plačilnih sistemov kot so potekali pred uvedbo projekta SEPA v Sloveniji. Opisani so plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje domačega plačilnega prometa, kakor tudi plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje čezmejnega nakazovanja plačil. V drugem delu diplomske naloge je predstavljen projekt SEPA (Single Euro Payments Area - Enotno območje plačil v evrih, ki ga je v ta namen vzpostavila Evropska centralna banka. V projekt SEPA so se vključile tudi slovenske banke, ki kot članice in pod okriljem Združenja bank Slovenije, na nacionalnem nivoju sodelujejo v projektu. V praktičnem delu je prikazana organizacija projekta v banki ter aktivnosti banke, ki so tesno povezane z aktivnostmi na nacionalnem nivoju projekta ter izvedba uvedbe informacijske podpore na primeru kreditnih plačil za implementacijo v SEPA shemo kreditna plačila v poslovni banki. Predstavljene so aktivnosti, ki jih je poslovna banka morala izvesti, da je izpolnila vse pogoje za uspešno vključitev v SEPA shemo kreditna plačila. V zadnjem delu naloge je predstavljena oceno o napredku vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih, predvsem za shemo kreditna plačila. Enotno območje plačil v evrih – SEPA pomeni izboljšanje učinkovitosti in standardizacijo domačega in čezmejnega plačilnega prometa. Z uveljavitvijo SEPA plačilnih shem bo notranji in čezmejni plačilni promet potekal na enakih osnovah in standardih ter se izvajal po enakih postopkih, ne glede na to v kateri drzavi znotraj SEPA ima stranka transkacijski račun oziroma preko katerega izvajalca opravlja svoj plačilni promet.
Ključne besede: Plačilni sistemi, SEPA, SEPA sheme in okvir, kreditna plačila SEPA, plačilni sistemi SEPA, nacionalni program SEPA, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, plačilni promet banke, migracija, ocena uvedbe.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1663; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Uvedba celovite programske rešitve SAP v proces oskrbe z materialom v proizvodno podjetje
Rok Jelovčan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaradi vedno rastočih potreb po hitrejšem in boljšem poslovanju se vedno več podjetij odloča za nakup celovitih programskih rešitev. Tehnološke lastnosti in prednosti celovitih programskih rešitev delujejo zelo privlačno za podjetja. Celovite rešitve so modularno zgrajene, imajo lastno arhitekturo in princip delovanja. Razvile so se na podlagi predhodnih rešitev in ugotovitev podjetij. Funkcije znotraj sistema delujejo na principu transakcijskega poslovanja in so medsebojno povezane, kar imenujemo integracija. Nemško podjetje SAP AG ima trenutno enega izmed največjih tržnih deležev v primerjavi z drugimi ponudniki celovitih programskih rešitev. Največji izziv za podjetja predstavlja zahtevnost uvedbe celovitih rešitev. Uvedba celovitih rešitev zahteva projektno organizacijo. Najbolj pomembni elementi pri projektu uvedbe celovitih rešitev SAP so ljudje, podatki, s katerimi razpolagamo, in strojna/programska oprema. Zaradi zahtevnosti projekta in številnih primerov neuspešnih uvedb so začele nastajati metodologije, s katerimi lahko zmanjšamo možnost za napake. V diplomskem delu smo predstavili uvedbo celovite rešitve SAP R/3 v proces oskrbe z materialom. V prvem delu smo predstavili ozadje celovitih programskih rešitev ter spoznali njihov razvoj, arhitekturo in delovanje. Drugi del je namenjen projektu uvedbe, kjer smo opisali stopnje zahtevnosti projekta, metodologije skupaj s pomembnimi mejniki uvedbe ter pristope k implementaciji in morebitne težave. V zadnjem delu smo analizirali začetno problemsko stanje izbranega podjetja in problemsko stanje na področju oskrbe z materialom, izpostavili smo vzroke in cilje uvedbe celovite rešitve SAP, učinke projekta pa preučili na praktičnem primeru neposredne izdelave naročila za material, kar je hkrati tudi glavna naloga oskrbovalnega referenta. Na koncu smo učinke uvedbe SAP R/3 še strnjeno ocenili.
Ključne besede: oskrbovalna veriga, ERP, celovita programska rešitev, SAP R/3, projekt uvedbe, metodologija, implementacija, ocena učinkov.
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 527; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici