| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
NESREČE PRI DELU IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA
Janja Jurič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka nezgoda ima svoj vzrok, ki je sestavljen iz več dejavnikov. Najdemo jih v človeku in v delovni okolici, v splošnem pa razlikujemo dve vrsti vzrokov, in sicer objektivne (materialne) in subjektivne (človeške) vzroke. Da bi se število nezgod v največji možni meri zmanjšalo, ima delodajalec številne obveznosti za zagotovitev varnega in zdravega dela. Ena izmed teh je izdelava in sprejem izjave o varnosti, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in jo mora dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja, sestavni del pa je ocena tveganja, katere cilj je vnaprej zagotoviti, da se nihče ne bo poškodoval ali zbolel zaradi dela. Vse pravice in obveznosti tako delodajalca kot tudi delavca so jasno opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Z ekonomskega vidika je pomemben vpliv varstva pri delu na gospodarjenje podjetja in na narodno ekonomijo. Tako lahko na ravni države, na ravni podjetja in na ravni delavca opazujemo različne interese za učinkovito in uspešno varnost in zdravje pri delu ter primerjamo, kakšen je vpliv posledic poškodb pri delu za posamezno raven. Ločimo dve vrsti stroškov, ki so povezani z varstvom in nezgodami, in sicer neposredni stroški in posredni stroški, izgube. Manj nezgod in poškodb pri delu pomeni tudi manjše narodno gospodarske stroške, kar pomeni, da odgovornost in finančne obremenitve nosi tudi država poleg delodajalcev. Le zdrav delavec na urejenem delovnem mestu je najbolj produktiven delavec in zato so vlaganja v varnost in zdravje pri delu postala tudi eden od parametrov za ocenjevanje uspešnosti podjetja. Posebej pomembna je odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki je delavcu nastala zaradi poškodbe pri delu ali v zvezi z delom. Za nastanek te vrste odgovornosti morajo biti izpolnjene splošne predpostavke splošnega civilnega delikta (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda). Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru najprej ugotoviti ali se je delavec poškodoval pri delu ali v zvezi z delom in če so podani pogoji za subjektivno ali objektivno odškodninsko odgovornost. Najpogostejši ugovor delodajalca je, da je tudi delavec sam delno prispeval k nastanku škode (neskrbno ravnanje) in v tem primeru delodajalec nosi dokazno breme, na določitev deleža odgovornosti delodajalca pa vpliva več dejavnikov. Lahko pa je podana tudi kazenska odgovornost delodajalca zaradi ogrožanja varnosti pri delu po 201. členu KZ-1. V Sloveniji je za odločanje v individualnih delovnih sporih med delodajalcem in delavcem pristojno delovno sodišče. Delavec lahko od delodajalca oziroma zavarovalnice v odškodninskem zahtevku zahteva povrnitev vse škode, ki nastane v zvezi z nesrečo pri delu, ki lahko obsega tako premoženjsko (navadna škoda in/ali izgubljeni dobiček) kot tudi nepremoženjsko škodo. Namen teh zahtevkov je, da se za vsako nastalo škodo posebej odmeri pravična oziroma t.i. popolna odškodnina. Na tem področju je praksa slovenskih sodišč kar obsežna. Iz statističnih podatkov o nesrečah pri delu v Sloveniji za leto 2009 izhaja, da je bilo prijavljenih 15.011 nezgod. Inšpektorji so bili obveščeni o 23 nezgodah pri delu, v katerih se je smrtno poškodovalo 25 delavcev, obravnavali pa so jih 22. Glavni vzrok smrti je bilo prevozno sredstvo, sledi padec z višine, delovanje električnega toka in porušitev gradbene konstrukcije. Inšpektorji so opravili 7.716 pregledov in ugotovili 15.542 kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu. Zadnja leta ugotavljajo iste nepravilnosti, precej več kot v preteklih letih pa je bilo ugotovljenih vsebinskih pomanjkljivosti pri izjavah o varnosti.
Keywords: nesreča pri delu, izjava o varnosti, ocena tveganja, stroški varstva, odškodninska odgovornost, odškodnina
Published: 04.11.2010; Views: 8443; Downloads: 935
.pdf Full text (1,62 MB)

8.
VARNOST STROJEV IN VZDRŽEVANJE GLEDE NA NOVE STANDARDE
Sandi Cimerman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Nova direktiva o strojih – 2006/42/ES določa bistvene zdravstvene in varnostne zahteve za stroje. Konec leta 2009 je v veljavo stopil tudi novi standard EN ISO 13849-1, ki upošteva tudi vgrajene komponente hidravlične in pnevmatične pogonsko krmilne tehnike, in je nadomestil starejši standard EN 954-1. Pri zasnovi stroja analiziramo tveganja in kjer je potrebno sprejmemo dodatne varnostne ukrepe za zaščito operaterjev. Tveganja lahko znižamo z varno zasnovo, tehničnimi varnostnimi ukrepi in informiranjem uporabnikov o preostalih tveganjih. Med vzdrževalnimi deli na strojih, moramo preprečiti njihov zagon ali nevarno gibanje.
Keywords: varnost strojev, ocena tveganja, direktiva o strojih, standard, vzdrževanje
Published: 08.04.2011; Views: 1873; Downloads: 485
.pdf Full text (2,43 MB)

9.
INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJ
Gordana Ornik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Keywords: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Published: 13.07.2011; Views: 2397; Downloads: 463
.pdf Full text (880,48 KB)

10.
PROJEKT VPELJAVE IN UVELJAVLJANJA SISTEMA ZAVAROVANJ V SKUPINI MERCATOR
Tomaž Kutnar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V težkih gospodarskih časih so družbe prisiljene racionalizirati stroške in pogosto se s tega razloga odločajo zmanjševati zavarovalna kritja. V kolikor ugotovimo, da so zavarovanja v družbi še nekvalitetna, opredeljena brez ocene tveganja, potem lahko v takšni družbi v prihodnosti, zaradi večje škode, pričakujemo tudi likvidnostne težave. Takšnega tveganja resne gospodarske družbe, njihove uprave in nadzorni sveti ne bi smeli prevzemati zgolj zaradi kratkoročnih finančnih učinkov. Kdaj se bo katastrofalni škodni dogodek pripetil, je po zavarovalniško le še vprašanje časa. Osnovni problem, ki ga obravnavamo, je nekvalitetno zavarovanje, ki ima pogosto za posledico tudi visoke zavarovalne premije in nizko zavarovalno kritje. Problem je potrebno rešiti z identifikacijo vseh tveganj, ki tako ali drugače lahko vplivajo na razvoj ali obstoj gospodarske družbe. Pristop k obravnavanju teme diplomske naloge v prvem delu temelji na teoretičnih izhodiščih prenove poslovnih procesov ter upravljanja,vodenja in izvajanja projektov. V praktičnem delu pa je predstavljen posnetek trenutnega stanja in projekt prenove vpeljave in uveljavljanja sistema zavarovanj v Skupini Mercator.
Keywords: projekti, zavarovalno kritje, zavarovalna premija, ocena tveganja, škodni dogodek
Published: 01.09.2011; Views: 1390; Downloads: 83
.pdf Full text (1,28 MB)

Search done in 0.77 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica