Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Navadna ali evropska leska (Corylus avellana L.) je po vsem svetu razširjena sadna vrsta, ki sodi med lupinasto sadje ali lupinarje. Zaradi svoje sestave so bili lešniki prepoznani kot zdravju koristno živilo. V magistrskem delu smo izdelali poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov. Poslovni načrt je pisni dokument, ki opisuje predlagan podvig. Njegov namen je zmanjšati negotovosti v podjetniški dejavnosti. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za pridelavo in predelavo lešnikov. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre pridelave in predelave (vrednost proizvodnje, lastno ceno, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Naslednji cilj je bila ocena pomembnih parametrov finančne analize (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti in doba povratka investicije). Rezultati analize so pokazali, da sta pridelava in predelava lešnikov ekonomsko upravičeni. Investicija v pridelavo in predelavo se povrne ob upoštevanju nekonstantnega letnega denarnega toka v 9. letu. Pri razvoju poslovne ideje nam je bil v pomoč tudi poslovni model Canvas.
Ključne besede: lešniki, poslovni načrt, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, ocena investicije
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 736; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je stanje okolja zaradi človekovih poseganj vanj zelo poslabšalo. Okoljski problemi se odražajo v obremenjevanju posameznih elementov okolja: zakisanju tal, evtrofikaciji, tanjšanju ozonskega plašča in večanju ozonske luknje, taljenju ledenikov, ekstremnih vremenskih pojavih in drugih posledicah, povezanih s podnebnimi spremembami, zmanjševanju biotske raznovrstnosti in ogroženosti nekaterih živalskih in rastlinskih vrst, krčenju gozdov, neučinkoviti rabi naravnih virov, slabšanju delovnih in bivanjskih razmer ter zdravja. Glede na to, da predstavljajo javna naročila 17,4 % BDP, lahko javni sektor preko instrumenta zelenih javnih naročil pomembno vpliva na zmanjšanje obremenitev okolja. Zeleno javno naročanje namreč omogoča doseganje specifičnih okoljskih ciljev, kot so izboljšanje posameznih okoljskih kazalnikov, čistejša proizvodnja in razvoj novih, okolju prijaznejših tehnologij, izdelkov in storitev. Zeleno javno naročanje spodbuja okoljsko ustreznejše ravnanje, vključno z energetsko učinkovitostjo in recikliranjem. Uporabno pa je tudi kot instrument osveščanja, saj je z zelenim javnim naročanjem javni sektor lahko vzor gospodarskim subjektom zasebnega prava ter potrošnikom. Glede na predvidene učinke zelenega javnega naročanja so slovenski nacionalni cilji na tem področju ambiciozni – v letu 2012 naj bi bilo kar 50 % oddanih javnih naročil »zelenih«. Iz statističnih podatkov Ministrstva za finance pa izhaja, da je bilo v letu 2012 oddanih 13,72 % zelenih javnih naročil, glede na vrednost pa je zeleno javno naročanje predstavljajo 20,88 %. Da bi čim hitreje in učinkoviteje dosegli cilj 50 %, mora vlada k urejanju področja zelenih javnih naročil pristopiti sistematično in vzpostaviti ureditev, ki zagotavlja politično podporo in podporo vodstva, razvoj okoljskih kriterijev za zeleno javno naročanje, vzpostavitev dialoga med zakonodajalcem, javnimi naročniki in ponudniki, ustrezna usposabljanja in svetovanje za javne naročnike in ponudnike ter spremljanje izvajanja zelenih javnih naročil. Ukrepe na tem področju pa je treba izvajati načrtno in kontinuirano ter jih prilagoditi posamezni ciljni skupini.
Ključne besede: javno naročilo, zeleno javno naročanje, ocena stroškov celotnega življenjskega obdobja, varstvo okolja, obremenitev okolja, sistemska ureditev
Objavljeno v DKUM: 03.07.2013; Ogledov: 2428; Prenosov: 264
Celotno besedilo (859,44 KB)