Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi je bila analizirana ocena investicije v izgradnjo apartmajev na turistični kmetiji. Na podlagi predhodno ocenjenih vhodnih podatkov o stroških in prihodkih ter višini investicije smo razvili štiri simulacijske modele, na katerih temelji finančna analiza. Kot osrednjo metodo smo uporabili Cost Benefit analizo (CBA), s katero smo ocenili ključne finančne parametre, kot so neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in doba povratka investicije. Celotna investicija je znašala 427.173,90 €. Analizirani scenariji se med seboj razlikujejo glede na zasedenost dni na leto in ceno bivanja. Scenarij 1 predvideva zasedenost 90 dni na leto, kar prinaša letne prihodke v višini 49.500 €, stroške v višini 8.416,57 € in letni denarni tok (LDT) 41.083,43 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v šestnajstem letu z interno stopnjo donosnosti 5,58 %. Scenarij 2 predvideva zasedenost 108 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 71.280 €, stroške v višini 9.287,77 € in LDT 61.992,23 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v devetem letu. Investicija doseže interno stopnjo donosnosti 5,70 %, kar pomeni, da je NSV v devetem letu še vedno pozitivna. Scenarij 3 predvideva zasedenost 108 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 83.160 €, stroške v višini 9.762,97 € in LDT 73.397,03 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v osmem letu z interno stopnjo donosnosti 7,66 %. Scenarij 4 predvideva zasedenost 126 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 102.060 €, stroške v višini 10.518,97 € in LDT 91.541,03 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v šestem letu z interno stopnjo donosnosti 7,69 %. Naloga je vključevala tudi anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti preference in vedenje anketirancev glede bivanja na kmetiji, da bi lahko ponudbo prilagodili njihovim potrebam in pričakovanjem. Poleg tega smo izvedli še SWOT analizo, s katero smo opredelili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki bi lahko vplivale na investicijo v apartmaje na turistični kmetiji. Rezultati naloge ponujajo dragocene vpoglede v finančno smiselnost investicije ter omogočajo boljše načrtovanje prihodnjih projektov na področju turističnih nastanitev.
Ključne besede: turistična dejavnost, ekonomika, ocena investicije
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,04 MB)

Opis: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov. Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah. Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov. Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Zaključno delo obravnava pomen ocene prizadevnosti pri normativnih časih. Iz posnetkov vaje narejenih v Laboratoriju za načrtovanje proizvodnih sistemov, FS, sem izdelal oceno prizadevnosti različnih oseb, pri različnih hitrostih dela robota. Ocenjeval sem osebe, ki so vajo izvajale 30 krat pri hitrosti robota 60, 75 in 100 %. Za vsako hitrost sem izračunal korelacijski koeficient in občutljivost. Cilj naloge je izvesti meritve ocene prizadevnosti v laboratoriju, analizirati rezultate in podati zaključke. Na koncu sem izvedel meritev še v programskem paketu Normar 3.0 in podal primerjavo.
Ključne besede: ocena prizadevnosti, normativni čas, študij dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,14 MB)

Opis: Zaradi vse večjega trenda k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih, osredotočanju se na uporabo naravnih virov, krožnemu gospodarstvu, zmanjšanju porabe sintetičnih pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil ter ohranjanju biotske pestrosti, lahko tudi uporaba odpadne ovčje volne pozitivno prispeva ciljem zelene prihodnosti. Strižena ovčja volna je bila kot stranski produkt večinoma odpadek, a se je v današnjem času uporaba le-te razširila in s tem se je zmanjšalo onesnaževanje v smislu sežiganja in zakopavanja odpadne volne. Analizirana je možnost briketiranja ovčje volne kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ocena višine naložbe v briketiranje ovčje volne za namen gnojila, dovoljenega v ekološkem kmetijstvu. Analizirana je ekonomika poslovanja in poslovni načrt ter uporabnost briketirane ovčje volne kot gnojilo in izboljševalec tal. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) pri upoštevanju 5,5-odstotne obrestne mere se je pripravila ocena finančne smiselnosti investicije. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 4 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v tretjem letu obratovanja, zato se je ocenila tudi statična metoda povratka, ki je pokazala, da se bo povrnila v 2,22 leta, če se gnojilo uspešno proda po ceni 7 €/kg s proizvodnjo 7.200 kg briketov/letno (5 dni v mesecu po 4 ure dnevno). NSV je 17.926,32 €. Kmetija se bo za naložbo odločala na podlagi SWOT-analize in ekonomskih kazalnikov.
Ključne besede: ocena investicije, briketiranje ovčje volne, ekološko kmetijstvo, gnojilo.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja izdelavo stroja za pritrjevanje vmesnika na ogrodje. Zahteve za stroj smo si določili v naprej. Na podlagi teh zahtev smo zgradili stroj, ki učinkovito opravlja svojo funkcijo. Uporabljene metode vključujejo načrtovanje stroja v 3D programskem okolju, elektro vezavo in risanje načrta v programskem okolju EPLAN, načrtovanje programskega krmilja za Siemens krmilje ter izdelavo ocene tveganja po standardu SIST EN ISO 12100. Naloga je bila izvedena s pomočjo podjetja, katero je tudi glavni izvajalec tega projekta. Rezultat magistrske naloge je celovit in delujoč stroj, ki se je izkazal kot odličen izdelek.
Ključne besede: konstruiranje stroja, elektro vezava, programsko krmilje, ocena tveganja, ISO 12100
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (5,90 MB)